Arhivi

  • Generalni vikar Janez Anton Ricci in njegov »Status dioecesis Goritiensis« (1788–1789)
    Letn. 47 Št. 1 (2025)

    47. številka AES številka je posvečena duhovnikom goriškega in gradiškega dela ljubljanske metropolije ob koncu 18. stoletja ter temelji na doslej skoraj nepoznanem arhivskem gradivu iz Nadškofijskega arhiva v Gorici, ki je bilo do danes le redko uporabljeno v raziskavah. Gradivo je za tisk pripravil dr. Jure Volčjak, ki mu je dodal poglobljeno uvodno študijo o času cerkveno-upravnih reform cesarja Jožefa II., ukinitvi goriške nadškofije, ustanovitvi škofije v Gradišču ob Soči in njuni vključitvi v ljubljansko metropolijo ter o konkretnih razmerah v župnijah na terenu. Publikacija poleg celovitega transkripta rokopisnega gradiva prinaša tudi številne podatke o duhovnikih, cerkveni organizaciji in drugih vidikih cerkvenega življenja, zato predstavlja dragocen vir tako za zgodovinarje kot za širšo javnost ter pomemben prispevek k razumevanju prelomnih sprememb v zgodovini Cerkve na tem območju v drugi polovici 18. stoletja.

  • Miscellanea
    Letn. 46 Št. 1 (2024)

    Številka prinaša raznolike prispevke s področja cerkvene, politične, umetnostne in gospodarske zgodovine, ki segajo od pozne antike do 20. stoletja. Med njimi so osebni spomini Mirana Sajovca SDB na prof. dr. Bogdana Kolarja, analiza podobe cesarja Konstancija II. (Aleš Maver), študija ikonografije sv. Marjete Marije Alacoque (Ana Lavrič), raziskava zemljiške posesti in gospodarjenja župnije Vojnik v terezijanskih virih (Andrej Hozjan) ter objava poročila škofa Antona Kavčiča cesarju Francu I. (Miha Preinfalk, Miha Šimac). Prispevki obravnavajo tudi vizitacijska poročila iz Posočja, Baške doline in Idrijskega (Jure Volčjak), Vojnik v Göthovih anketah (Julijana Visočnik) ter Slomškovo podpisovanje volilnih kapitulacij (Lilijana Urlep). Matjaž Ambrožič preučuje usodo cerkvenih zvonov, pretaljenih za orožje, Željko Oset pa analizira poglede tržaškega škofa Andreja Karlina na prevratno dobo (1911–1919). Vključene so še študije, ki obravnavajo razumevanje velikonočne misli v političnem taboru liberalcev, vojno kroniko ljubljanskih uršulink, delovanje kanonika božjega služabnika Antona Vovka ter korespondence, ki osvetljujejo odzive na ključne prelomnice slovenskega cerkvenega in družbenega življenja.

  • Socialna dejavnost Katoliške cerkve v ljubljanski (nad)škofiji od konca 18. stoletja do druge svetovne vojne
    Št. 45 (2023)

    Avtor v monografiji predstavi socialne dejavnosti Katoliške cerkve; torej Ljubezni do bližnjega, ki je že do začetka predstavljalo temeljno področje delovanja Cerkve. Obravnavana tematika sega od obdobja reform Marije Terezije in Jožefa II., ki sta s svojimi posegi bistveno določala delovanje Cerkve v ljubljanski (nad)škofiji od konca 18. stoletja pa vse do druge svetovne vojne, ko so nastopile povsem nove razmere. Pri tem spregovori tako o razvoju dobrodelne dejavnosti in organizacij, o aktivni vlogi dušnih pastirjev pri vodenju župnijskih ubožnih inštitutov, nabirk za ponesrečence ,  vzpostavljanju zadrug,  karitativnih organizacij pa tudi  o skrbi za sirote.

  • »Nosi le zakrpano obuvalo«: Oris družbenega položaja duhovščine na slovenskem (1918–1941)
    Letn. 44 Št. 1 (2022)

    V zgodovinopisju položaj duhovščine v obdobju med obema vojnama še ni bil prikazan, zato je utemeljeno vprašanje, kakšen je bil družbeno-politični položaj duhovščine v Kraljevini SHS/Jugoslaviji. Po splošni predstavitvi razmer v družbi in Katoliški cerkvi v začrtanem obdobju sledi predstavitev položaja duhovščine na ekonomskem, socialnem, kulturnem in medijskem področju. Prvi del temelji na literaturi in delno na sekundarnih virih. Vsa ta področja so bila že obsežno in kvalitetno predstavljena v drugih študijah, tukaj pa so poudarjena z vidika duhovščine. Študija temelji na podlagi virov, ki so dopolnjeni s sekundarnimi viri. Predvsem so v teh primerih upoštevani osebni fondi, vizitacijska poročila in korespondence z državno oblastjo.

  •   Topografsko-zgodovinski opisi župnij ljubljanske škofije 1821-1823
    Letn. 43 Št. 1 (2021)

  • PREKMURJE V LETU 1919 IN KATOLIŠKA CERKEV
    Letn. 42 Št. 1 (2020)

    Prekmurje je pokrajina s posebno zgodovinsko in kulturno tradicijo. Stoletja je bila zaradi madžarske oblasti politično in gospodarsko odmaknjena od vseh pomembnejših dogajanj v matični domovini. To je privedlo do tega, da so se Prekmurci začeli upirati madžarski nadvladi in razmišljati o boljši prihodnosti. Uresničitev teh sanj so doživeli leta 1919 in tako začeli novo življenje, ne samo na političnem in gospodarskem, ampak tudi na cerkvenem področju. Cerkveno je tako Prekmurje pripadlo takratni mariborski (lavantinski) škofiji. Ta odločitev pa je pri mnogih takratnih duhovnikih, ki so bili bolj madžarsko usmerjeni, povzročila zelo velike težave. Naposled je nova državna meja in cerkvena ureditev globoko posegla v življenje nekaterih obmejnih župnij in jih zaznamovala. Ena izmed takih župnij je Dobrovnik, saj jo je nova državna meja razdelila na dvoje. Del razprave so dokumenti iz škofijskega arhiva v Sombotelu, ki govorijo o pestrem dogajanju na cerkvenem področju in odnosu, ki so ga imeli duhovniki v Prekmurju do svojega cerkvenega predstojnika v Sombotelu.

  • Goriška nadškofija na Kranjskem v času apostolskega vikarja in prvega nadškofa Karla Mihaela grofa Attemsa (1750-1774)
    Letn. 39 Št. 1 (2017)

    Monografija predstavlja cerkvenopolitične, teritorialne in pastoralne razsežnosti goriške nadškofije na Kranjskem v obdobju apostolskega vikarja in prvega goriškega nadškofa Karla Mihaela grofa Attemsa. Prikazuje usklajeno delovanje nadškofa in dunajskega dvora s cesarico Marijo Terezijo na čelu, njuno urejanje razmer zlasti na pastoralnem področju, saj je pastorala zaradi prepovedi vstopa oglejskih patriarhov na ozemlje cesarstva več stoletij trpela. Nadškof Attems je upošteval tudi željo papeža in večjezično, obsežno in gospodarsko precej revno nadškofijo prepotoval večkrat osebno, ali pa so to storili njegovi pooblaščenci, in opravil podrobne vizitacije, na podlagi katerih se je seznanil s stanjem na župnijah.

  • Vojaški duhovniki iz slovenskih dežel pod habsburškim žezlom
    Letn. 36 Št. 1 (2014)

    Pričujoča razprava je poskus prikaza zgodovinskega razvoja organizirane duhovne oskrbe v vojski, ki je imela svoja naborna območja v slovenskih deželah. Razvoj oboroženih sil se je začel pod Habsburžani. Če so pri najemniških enotah vojaški kaplani delovali bolj kot prostovoljci, so bili po ustanovitvi prvih stalnih cesarskih polkov po koncu tridesetletne vojne in pozneje v času stalne cesarske armade duhovniki že bolj organizirani in podvrženi vojaškim pravilom življenja. V začetku je bilo njihovo delovanje res omejeno le na vojni čas, a ker vojn v 16. in v 17. stoletju ni bilo malo, bi lahko rekli, da so bili to že kar stalni vojaški duhovniki. 

  • Misijonska hiša pri Sv. Jožefu nad Celjem Kronika ustanove od 1852 do 1925
    Letn. 35 Št. 1 (2013)

    Knjiga vsebuje prepis kronike misijonske hiše pri Sv. Jožefu nad Celjem, kamor se je skupnost misijonarjev sv. Vincencija Pavelskega naselila leta 1852. Obsega čas do 1925. Objavo spremlja razprava o mestu Misijonske kongregacije v Cerkvi na Slovenskem, o njenih začetkih in prvih članih ter o najpomembnejših oblikah pastoralnega delovanja, ki jih je sprejemala v skladu s potrebami krščanske skupnosti na Slovenskem. V uvodnem delu je predstavljena zgodovina Celja in okolice, posebej zgodovina cerkve sv. Jožefa, ki so jo Celjani postavili v 17. stoletju in mesto duhovnika, ki je bilo ustanovljeno za oskrbovanje cerkve. Orisane so začetne težave skupnosti, ki je v škofijo pod vodstvom blaženega škofa A. M. Slomška prinesla nove oblike pastoralnega dela in si je morala šele pridobiti svoje mesto v mestu Celje. Kronika vsebuje podatke o dobrotnikih nove ustanove in o težavah, s katerimi se je skupnost srečevala. Podrobno opisuje vzdrževalna in umetniška dela, ki so bila opravljena v cerkvi in na misijonski hiši. Pri pregledu pastoralnih del je več pozornosti namenjene pripravljanju ljudskih misijonov, duhovnih vaj za različne stanove in pomoči pri delu v župnijah. Kronika vsebuje podatke, ki so pomembni za krajevno zgodovino in za zgodovino Cerkve na Slovenskem. 

  • POROČILA LJUBLJANSKIH ŠKOFOV V RIM O STANJU V ŠKOFIJI (RELATIONES AD LIMINA) II. DEL: 1685-1943
    Letn. 34 Št. 1 (2012)

    V pričujoči izdaji so objavljena poročila ljubljanskih škofov v Rim o stanju v njihovi škofiji od leta 1685 do 1943. Relacije so bile pisane po navodilih Koncilske kongregacije,
    ki je tudi preverjala njihovo vsebino. Z reformo rimske kurije je to pristojnost
    prevzela Konsistorialna kongregacija, ki je leta 1918 izdala podrobno navodilo,
    kako naj bodo relacije sestavljene. Ljubljanski škofiji je v obravnavanem obdobju
    vladalo 17 škofov, ki so v Rim poslali 35 poročil. Kljub njihovi shematični obliki in
    predpisanem vprašalniku so ta poročila izjemno zanimiva. Nudijo nam namreč dokaj
    verno podobo o duhovnem in materialnem stanju v škofiji, predvsem pa odkrivajo
    zmožnost presoje vsakokratnega škofa poročevalca o dejanskem stanju v škofiji še
    zlasti v luči podatkov in ocen, ki so nam na voljo v ostalih virih iz tega časa.

  • Duhovniki kranjskega dela ljubljanske škofije do tridentinskega koncila
    Letn. 22 Št. 1 (2000)

    Razprava je sintetično-analitični prikaz duhovnikov kranjskega dela ljubljanske
    škofije v prvem stoletju njenega obstoja (1461-1563), navzgor zamejenega s
    koncem tridentinskega koncila — prelomnico v življenju vesoljne in krajevne
    Cerkve. Delo temelji predvsem na virih prve roke in v marsičem prevrednoti
    stereotipne predstave o katoliškem duhovniku zahajajočega srednjega veka in
    zgodnje reformacije.

  • KRŠČANSTVO V OGLEJU IN NA VZHODNEM VPLIVNEM OBMOČJU OGLEJSKE CERKVE OD ZAČETKOV DO NASTOPA VERSKE SVOBODE
    Letn. 8 Št. 1 (1986)