VABILO K ODDAJI PRISPEVKOV: Andragogika v Evropi: pretekle, sedanje in prihodnje perspektive

24.08.2022

Editors: Borut Mikulec and Monika Govekar Okoliš

Abstract deadline (preliminary title and short summary): 30th November 2022

Full-paper deadline: 15th April 2023

The issue will be published in October 2023.

Ne dolgo nazaj smo na področju izobraževanja odraslih v Evropi obeležili nekaj pomembnih obletnic. Na primer. V Nemčiji so leta 2019 nemške ljudske šole (Volkshochschulen) praznovale stoletnico svojega nastanka, saj so bile leta 1919 vključene v ustavo Weimarske republike. Vse od takrat dalje so imele pomembno vlogo v pod-sistemu izobraževanja odraslih v nemškem izobraževalnem sistemu. Prav tako pa je bil leta 1969 v Nemčiji ustanovljen DVV International, ki je istega leta obeležil svojo petdeseto obletnico delovanja (Hinzen in Meilhammer, 2022). Tudi v Veliki Britaniji so leta 2019 zabeležili stoto obletnico znamenitega zaključnega poročila (komisije za izobraževanje odraslih v okviru takratnega ministrstva za obnovo ter ob tej priložnosti izdali vizijo in usmeritve za izobraževanje odraslih in vseživljenjsko učenje v 21. stoletju (Centenary Commission on Adult Education, 2019; Field, 2019). Istega leta so v okviru devete ESREA trienalne konference, ki je potekala v Beogradu, kolegi iz Srbije proslavili štirideseto obletnico delovanja Katedre za andragogiko in Študijske skupine za andragogiko  na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu (ESREA 9th Triennial European Research Conference, 2019). V obdobju 2019–2021 smo zabeležili tudi tri obletnice prepoznavnejših revij na področju izobraževanja odraslih v evropskem prostoru. Leta 2019 je svojo deseto obletnico obeležila revija European Journal for Research on the Education and Learning of Adults (Fejes, Fragoso, Jütte, Kurantowicz, Merrill, Salling Olesen, Wildemeersch, 2019), leta 2020 je revija Studies in the Education of Adults obeležila svojo petdesetletnico (Zukas in Crowther, 2020) in leta 2021 revija International Journal of Lifelong Education svojo štiridesetletnico obstoja (Holford, Hodge, Milana, Waller in Webb, 2021). In nenazadnje, v okviru desete ESREA trienalne konference, ki bo potekala letošnje leto v Milanu, bomo proslavili trideseto obletnico rojstva ESREA, ki je bila ustanovljena leta 1991. 

Tudi v Sloveniji bomo obeležili pomembno obletnico. Minilo bo petdeset let odkar se je začelo na današnjem Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani predavati andragogiko. To so bili prvi začetki oblikovanja andragogike kot samostojne znanstvene discipline in začetki visokošolskega izobraževanja izobraževalcev odraslih (andragogov). Tovrstna zasluga gre v Sloveniji Ani Krajnc, ki je pričela s predavanji iz andragogike v študijskem letu 1972/73, leta 1976 ustanovila andragoško smer v okviru študijskega programa Pedagogika, leta 1992 pa realizirala samostojni visokošolski študij andragogike (Govekar-Okoliš in Ličen 2008; Krajnc, 2018). Z bolonjsko prenovo visokega šolstva pa se je leta 2010 oblikoval drugostopenjski samostojni dvoletni magistrski študij andragogike, kot ga z manjšimi modifikacijami na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani poznamo še danes.

Termin »andragogika« (Andragogik) je leta 1833 prvi uporabil nemški šolski učitelj Alexander Kapp, v 20. letih 20 st. je pojem ponovno obudil nemški raziskovalec Eugen Rosenstock-Huessy, leta 1957 je nemški učitelj Franz Pöggeler izdal knjigo Einführung in die Andragogik, pojem pa so prevzeli v Nemčiji, Avstriji, na Nizozemskem in takratni Jugoslaviji (gl. Loeng, 2017, 2018; Reischmann, 2005; St. Clair, R. in Käpplinger, 2021). V Sloveniji in drugih evropskih državah izraz »andragogika« ni povezan s specifičnim (Knowlsovim) modelom izobraževanja odraslih, temveč z razvojem akademskih in strokovnih institucij ter publikacij in študijskih/izobraževalnih programov na področju izobraževanja odraslih (Reischmann, 2005; Savičević, 1999). A se tovrstno pojmovanje in razumevanje »andragogike« ni prijelo enotno v evropskem prostoru, saj je v prvem desetletju 21. stoletja, kot navajata Fejes in Nicoll (2013), koncept andragogike v uporabi samo v: Srbiji, Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Poljski, Sloveniji, Češki, Slovaški, Madžarski, v baltskih državah ter v določeni meri v Nemčiji. V Evropi danes pred uporabo izraza »andragogika« prevladujejo izrazi kot so izobraževanje odraslih, nadaljevalno izobraževanje ali učenje odraslih (Fejes in Nicoll 2013), kar pomeni, da se razumevanje andragogike kot samostojne znanstvene discipline ali kot pod-discipline izobraževalnih znanosti (nekje pedagogike) ni uveljavilo, ampak navedeni izrazi v ospredje postavljajo razumevanje izobraževanja odraslih kot področja raziskovanja, ki je del družboslovnih ter humanističnih znanosti.

Kot ugotavlja Rubenson (2010) je izobraževanje odraslih kot področje raziskovanja vzniknilo v poznih 20. letih 20. stoletja in je od takrat dalje prešlo skozi tri različne razvojne faze. Prva faza predstavlja odgovor na začetno profesionalizacijo izobraževanja odraslih. V drugi fazi, ki datira v leto 1964, področje raziskovanja začne vznikati kot neposreden odgovor na potrebe prakse v izobraževanju odraslih, število univerzitetnih študijskih programov izobraževanja odraslih/andragogike pa v tem obdobju močno naraste predvsem v Evropi in Severni Ameriki, pa tudi v Južni Ameriki, Afriki in Aziji (druga polovica 20. stoletja je bila tudi najplodnejše obdobje za razvoj andragogike kot relativno samostojne znanstvene discipline; gl. Hake, 1992; Loeng, 2018; Note, De Backer in De Donder, 2020). V tretji fazi (od druge polovice 90 let 20. stoletja dalje) pa se rast specializiranih univerzitetnih oddelkov in programov izobraževanja odraslih/andragogike, vsaj v Evropi in Severni Ameriki, ni nadaljevala, ampak je vzniknil nov trend; programi izobraževanja odraslih so se začeli združevati z drugimi področji v večje oddelke, v določenih primerih pa so oddelke za izobraževanje odraslih/andragogiko tudi ukinili. Za to obdobje je značilna vse večja fragmentacija področja (gl. tudi Rubenson in Elfert, 2015)

Pri razmisleku o statusu izobraževanja odraslih kot znanstveni disciplini v danes trajajoči tretji razvojni fazi, Peter Jarvis in Agnieszka Bron (Bron in Jarvis, 2008), ki prihajata iz dveh različnih izobraževalnih tradicij (prvi iz anglosaške, ki »stavi« na izobraževanje odraslih ter druga iz kontinentalno (vzhodno) evropske, ki »stavi« na andragogiko) skleneta, da je izobraževanje odraslih mlada znanstvena disciplina, ki jo nekateri imenujejo »izobraževanje odraslih«, drugi pa »andragogika« (prim. Popović in Reischmann, 2017). Najbolj pogosto je razumljena kot pod-disciplina izobraževalnih znanosti/pedagogike. Preučuje učenje in izobraževanje odraslih v formalnem in neformalnem izobraževanju (to je v organiziranih oblikah izobraževanja) ter učenje v priložnostnem kontekstu (to je v vsakdanjem življenju, na delu, v družini, civilni družbi in prostočasnih aktivnostih), kar predstavlja njeno posebno raziskovalno področje; preučuje priložnosti in pogoje odraslih za izobraževanje in učenje, vzgojo in socializacijo ter njihov razvoj, saj naj bi se odrasli skozi proces učenja, ki poteka skozi vse življenje, nadalje razvijali, spreminjali svoja življenja ter vplivali drug na drugega. Razvila je svojo lastno terminologijo in koncepte, ki vključujejo lastna pojmovanja o učenju, vseživljenjskem učenju, samostojnem učenju, nadaljevalnem izobraževanju ipd.

Raziskovalna skupnost (npr. Egetenmeyer, Breitschwerdt in Lechner, 2019; Jarvis in Chadwick, 1991; Nuissl in Lattke, 2008) in mednarodne organizacije, dejavne na področju izobraževanja odraslih (npr. Council of the European Union, 2011; DVV International, 2013) poudarjajo pomen dobro izobraženega kadra, ki deluje na področju izobraževanja odraslih. Vendar je obseg strokovnjakov, ki delajo na področju, širok in raznolik, saj je izobraževanje odraslih povezano z družbeno-ekonomsko, kulturno in politično tradicijo države ter nizko regulacijo sistema izobraževanja odraslih (Jütte, Nicoll in Salling Olesen, 2011). Prav tako so za področje izobraževanja odraslih v Evropi značilne razdrobljene možnosti začetnega izobraževanja in nadaljnjega usposabljanja ter negotov status zaposlitve, saj številni izobraževalci odraslih niso deležni formalne priprave za poučevanje, svetovanje, načrtovanje programov itd., preden vstopijo v profesijo (Andersson, Köpsén, Larson in Milana, 2013). Kljub temu pa raziskovalci delijo mnenje, da ima izobraževanje na univerzitetni ravni, to je študijski programi izobraževanja odraslih/andragogike ter znanje in kompetence, ki jih tovrstni študijski programi zagotavljajo, ključno vlogo v procesu razvoja profesionalizma (npr. Beszédes, 2022; Egetenmeyer in Kapplinger, 2011; Mikulec, 2019; Gravani, Zarifis in Jõgi, 2020).

Glede na to, da koncept andragogike ni enopomenski, da je v evropskem prostoru razumljen na različne načine, ter da se je v določenih geografskih prostorih ohranil v drugih pa ne (gl. Beszédes, 2022; Loeng, 2018; Savičević, 1999), želimo s pričujočo tematsko številko revije nasloviti razvoj andragogike skozi čas v različnih geografskih prostorih Evrope ter tako odpreti naslednje teme:  

  • Zgodovinske, teoretične in/ali komparativne perspektive pri konceptualizaciji andragogike v Evropi.
  • Vpliv študija andragogike/izobraževanja odraslih na »akademsko profesionalizacijo«, to je profesionalizacijo profesije izobraževalca odraslih/andragoga in njegov profesionalni razvoj.
  • Razvoj študija andragogike/izobraževanja odraslih na evropskih univerzah v različnih (vzhodno in srednje) evropskih državah.
  • Vpliv andragogike kot znanstvene discipline na razvoj profesionalne identitete profesorjev, študentov in diplomantov na področju izobraževanja odraslih.
  • Delovna področja in kompetence diplomantov študijskih programov andragogike/izobraževanja odraslih v evropskih državah.
  • Vpliv prakse izobraževanja odraslih na oblikovanje andragogike kot znanstvene discipline v evropskih državah od sredine 20. stoletja do danes.
  • Andragogika v današnji sodobni evropski družbi, njeni cilji ter prihodnji izzivi.

 

Smernice za avtorje

Povzetek (150-300 besed) pošljete do konca novembra na: borut.mikulec@ff.uni-lj.si.

Rok za oddajo končnega prispevka je 15 april 2023. Prispevek oddate preko odprtega spletnega sistema (OJS) revije: https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/login. Če še niste poslali prispevka na revijo, se morate najprej registrirati in ustvariti uporabniški račun (https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/user/register).

Pri navajanju literature uporabite stil citiranja APA (ver. 7).

Smernice za oblikovanje prispevkov so dostopne na: https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/about/submissions

 

Literatura in viri

Andersson, P., Köpsén, S., Larson, A., & Milana, M. (2013). Qualification paths of adult educators in Sweden and Denmark. Studies in Continuing Education, 35(1), 102–118.

Beszédes, V. (2022). Training Pathways for Adult Learning Professionals in Higher Education: Case of Hungary and Serbia. Adult Education Quarterly, 72(2), 158–178.

Bron, A. in Jarvis, P. (2008). Identities of Adult Educators: Changes in Professionality. V E. Nuissl, in S. Lattke (ur.), Qualifying adult learning professionals in Europe (str. 33–44). Bertelsmann W.

Centenary Commission on Adult Education. (2019). “A permanent national necessity . . . ”: Adult education and lifelong learning for 21st century Britain. University of Nottingham School of Education.

Council of the European Union. (2011). Council resolution on a renewed European agenda for adult learning. Official Journal of the European Union, No. C 372/1, 20/12/2011.

DVV International. (2013). Curriculum GlobALE. DVV International and DIE.

Egetenmeyer, R., Breitschwerdt, L. in Lechner, R. (2019). From “traditional professions” to “new professionalism”: A multi-level perspective for analysing professionalisation in adult and continuing education. Journal of Adult and Continuing Education, 25(1), 7–24.

Egetenmeyer, R. in Käpplinger, B. (2011). Professionalization and quality management: Struggles, boundaries and bridges between two approaches. European Journal for Research on the Education and Learning of Adults, 2(1), 21–35.

ESREA 9th Triennial European Research Conference. (2019). http://www.esrea.org/wp-content/uploads/2018/08/ESREA-9th-Triennial-Conference-Call-for-papers.pdf

Fejes, A., Fragoso, A., Jütte, W., Kurantowicz, E., Merrill, B., Salling Olesen, H. in Wildemeersch, D. (2019). Editorial: RELAs 10-year anniversary: What have we accomplished? European Journal for Research on the Education and Learning of Adults, 10(1), 7–12.

Fejes, A. in Nicoll, K. (2013). Editorial: Approaches to research in the education and learning of adults. European Journal for Research on the Education and Learning of Adults, 4(1), 7–16.   

Field, J. (2019) Adult education centenaries: lifewide and worldwide. International Journal of Lifelong Education, 38(5), 485–487,

Govekar-Okoliš, M. in Ličen, N. (2008). Poglavja iz andragogike. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, Oddelek za pedagogiko in andragogiko.

Gravani, M. N., Zarifis, G. K. in Jõgi, L. (ur.) (2020). The Role of Higher Education in the Professionalisation of Adult Educators. Cambridge Scholars Publishing.

Hake, B. J. (1992). Remaking the Study of Adult Education: The Relevance of Recent Developments in the Netherlands to the Search for Disciplinary Identity. Adult Education Quarterly, 42(2), 63–78.

Hinzen, H. in Meilhammer, E. (2022). 100 years of Volkshochschule in Germany – 50 years of DVV International: Signposts for local and global comparative perspectives on adult learning and education. International Review of Education, 68(1), 125–154.

Holford, J., Hodge, S., Milana, M., Waller, R. in Webb, S. (2021) Lifelong education international: forwards and/or backwards?. International Journal of Lifelong Education, 40(1), 1–4,

Jarvis, P. in Chadwick, A. (1991). Training adult educators in Western Europe. Routledge.

Jütte, W., Nicoll, K. in Salling Olesen, H. (2011). Editorial: Professionalisation – the struggle within. European Journal for Research on the Education and Learning of Adults, 2(1), 7–20.

Krajnc, A. (2018). Nastajanje andragogike, razvoj študija andragogike, in usposabljanje izobraževalcev odraslih pred osamosvojitvijo Slovenije in po njej. Andragoška spoznanja, 24(3), 89–107.

Loeng, S. (2017): Alexander Kapp – the first known user of the andragogy concept. International Journal of Lifelong Education, 36(6), 629–643.

Loeng, S. (2018). Various ways of understanding the concept of andragogy. Cogent Education, 5(1), 1–15.

Mikulec, B. (2019). Competences of adult education professionals in the European and Slovene context. Journal of Aadult and Continuing Education, 25(1), 25–44.

Note, N., De Backer, F. in De Donder, L. (2020). A Novel Viewpoint on Andragogy: Enabling Moments of Community. Adult Education Quarterly, 71(1) 3–19. 

Nuissl, E. in Lattke, S. (ur.). (2008). Qualifying adult learning professionals in Europe. Bertelsmann W.

Popović, K. in Reischmann, J. (2017). Andragogik, andragogy and Administering Graduate Programs. V M. Larry G., S. C. O. Conceicao in A. B. Knox (ur.), Mapping the field of adult & continuing education (str. 343–346). Vol. Three. Stylus Publishing.

Reischmann, J. (2005). Andragogy. V L. M. English (ur.), International Encyclopedia of Adult Education (str. 58–63). Palgrave Macmillan.

Rubenson, K. (2010). Adult Education Overview. V P. Peterson, E. Baker in B. McGaw (ur.), International Encyclopedia of Education: Third edition (str. 1–10). Elsevier.

Rubenson, K. in Elfert, M. (2015). Adult education research: exploring an increasingly fragmented map. European Journal for Research on the Education and Learning of Adults, 6(2), 125–138.

Savičević, D. (1999). Adult Education: From Practice to Theory Building. Peter Lang GmbH.

St. Clair, R. in Käpplinger, B. (2021). Alley or Autobahn? Assessing 50 Years of the Andragogical Project. Adult Education Quarterly, 71(3), 272–289

Zukas, M. in Crowther, J. (2020). 50th Anniversary Editorial. Studies in the Education of Adults, 52(1), 1–15.