Učenje tujih jezikov na področju poslovnih in ekonomskih ved: Analiza preferenc študentov Ekonomske fakultete v Ljubljani

Igor Ivašković

doi:10.4312/as/10520

Avtorji

Igor Ivašković Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/as/10520

Ključne besede:

tuji jeziki, ekonomske in poslovne vede, Slovenija, visokošolsko izobraževanje

Povzetek

V prispevku analiziramo, kako študenti ekonomskih in poslovnih študijskih programov zaznavajo potencialno korist učenja tujih jezikov, kakšna je njihova nagnjenost k učenju tujih jezikov in kakšne so njihove izkušnje, dobre in slabe, pri učenju jezikov. Rezultati, pridobljeni med januarjem in aprilom 2021 v spletni anketi na vzorcu 272 študentov ekonomskih in poslovnih ved Ekonomske fakultete v Ljubljani, kažejo, da ta populacija pogosto zaznava potrebo po znanju tujega jezika. Delovno aktivni, med njimi še posebej zaposleni na delovnih mestih, kjer je potrebna vsaj visokošolska izobrazba, to potrebo zaznavajo bolj od delovno neaktivnih ali zaposlenih na delovnih mestih, kjer ni zahtevana visokošolska izobrazba. Prav tako zaznavanje potrebe po znanju tujega jezika narašča s stopnjo študija. Proučevana populacija učenje jezika v največjem delu vidi kot sredstvo, ki enakomerno prispeva k razvoju osebnosti in večji zaposljivosti, obenem tudi v največjem delu meni, da je študijski program treba sestaviti tako, da bo enakomerno vključeval tako individualne kot skupinske oblike dela.

Metrike

Nalaganej metrik....

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Akkuyunlu, A., Kovačič, H., Pavlin, S. in Svetlik, I. (2009). Development of competencies in the world of work and education: Report on the qualitative analysis of higher education institutions and employers in five countries. HEGESCO.

Altbach, P. G. in Knight, J. (2007). The Internationalization of higher education: Motivations and realities. Journal of Studies in International Education, 11(3–4), 290–305. https://doi.org/10.1177/1028315307303542 DOI: https://doi.org/10.1177/1028315307303542

Barber, C., Beal, J. in Shaw, P. (2009). The English language: A Historical introduction (2. izd.). Cambridge University Press. DOI: https://doi.org/10.1017/CBO9780511817601

Bhatia, V. K. (2008). Genre analysis, ESP and professional practice. English for Specific Purposes, 27(2), 161–174. https://doi.org/10.1016/j.esp.2007.07.005 DOI: https://doi.org/10.1016/j.esp.2007.07.005

Buhlmann, R. in Fearns, A. (2000). Handbuch des Fachsprachenunterrichts. Narr.

Businesswire. (2020). Business English language training market analysis highlights the impact of COVID-19 (2020-2024): High demand for vocational English training to boost market growth: Technavio. https://bwnews.pr/35XQf0N

Čepon, S. (2006). Globalnost engleskog jezika. V J. Granić (ur.), Jezik i mediji (str. 155–164). Hrvatsko društvo za primijenjenu lingvistiku.

Dudley-Evans, T. in St. John, M. J. (1998). Developments in English for specific purposes: A multi-disciplinary approach. Cambridge University Press.

Ekonomska fakulteta. (2021). Be multilingual, play global: Tuji poslovni jeziki na Ekonomski fakulteti. http://www.ef.uni-lj.si/za_studente/tuji_poslovni_jeziki

Gomzi Praprotnik, S. (20.–21. 4. 2016). Znanje italijanskega jezika kot konkurenčna prednost podeželskega turizma. 4. konferenca z mednarodno udeležbo: Konferenca VIVUS – s področja kmetijstva, naravovarstva, hortikulture in floristike ter živilstva in prehrane: »Z znanjem in izkušnjami v nove podjetniške priložnosti«, Biotehniški center Naklo.

Halliday, M., McIntosh, A. in Strevens, P. (1964). The Linguistic Sciences and Language Teaching. Longmans.

Hoffmann, L. (1984). Kommunikationsmittel Fachsprache - Eine Einführung. Akademie Verlag. DOI: https://doi.org/10.1515/9783112473924

Hollinger, A. (2005). Written communication in business English: Business and financial letter-writting. Editura Universitara.

Horvath, M., Danko, M., Kovač, P. in Stare, J. (2012). Tujejezikovno izobraževanje – analiza potreb in praks tujejezikovnega izobraževanja v slovenski javni upravi. Uprava, 10(1), 71–103. https://doi.org/10.17573/cepar.v10i1.198 DOI: https://doi.org/10.17573/cepar.v10i1.198

Hutchinson, T. in Waters, A. (1987). English for specific purposes: A learning-centred approach. Cambridge University Press. DOI: https://doi.org/10.1017/CBO9780511733031

Ivašković, I. (2021). Položaj slovanskih jezikov na slovenskem poslovno-ekonomskem področju. Slavistična revija, 69(3), 355–372.

Jakoš, Z. (2007). The role of ESP in the newly developed Bologna study programmes at Slovene faculties. V E.-M. Graf in A. James (ur.), English studies in flux (str. 149–157). Gunter Narr Verlag.

Jarc, M. in Zorko, V. (2013). Razvoj potrebe po učenju tujih strokovnih jezikov in vloga učitelja pri oblikovanju tujejezikovno kompetentnega diplomanta. Teorija in praksa, 50(2), 412–442.

Jurković, V. (2003). Needs analysis in ESP. V D. Stolac, N. Ivanetić in B. Pritchard (ur.), Psiholingvistika i kognitivna znanost u hrvatskoj primijenjenoj lingvistici: Zbornik radova: Sa savjetovanja održanog 18. i 19. svibnja 2001. u Opatiji (str. 345–357). Hrvatsko društvo za primijenjenu lingvistiku.

Jurković, V. in Djurić, M. (2008). Tuji jeziki stroke v slovenskem visokem šolstvu. V M. Ivšek in L. Aase (ur.), Jeziki v izobraževanju: Zbornik prispevkov konference (str. 215–221). Zavod RS za šolstvo.

Kajzer, A. (2020). Vpliv epidemije na trg dela. UMAR.

Kilar, V. (2008). Der Geschäftsbrief: Ein Versuch der Analyse auf der Basis der Sprechakttheorie und der Konversationsmaximen. V V. Preljević in V. Smailagić (ur.), Transformationsräume: Aspekte des Wandels in deutscher Sprache, Literatur und Kultur (str. 52–65). Bosansko filološko društvo.

Kohont, A. (2011). Vloge in kompetence menedžerjev človeških virov v kontekstu internacionalizacije [Doktorska disertacija]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.

Kraljević, L. (2000). Komunikacijske igre kao činitelj motivacije na naprednim stupnjevima učenja stranog jezika. Strani jezici, 19(1–2), 87–92.

Ličen, N. (2015). Analiza izobraževalnih potreb: Od identifikacije problema do načrtovanja izobraževalnega dogodka. Ljudska univerza Ajdovščina.

Looney, D. in Lusin, N. (2018). Enrollments in languages other than English in United States institutions of higher education, summer 2016 and fall 2016: Preliminary Report. Modern Language Association. https://www.mla.org/content/download/83540/2197676/2016-Enrollments-Short-Report.pdf

Maria, A. (2021). The on-trend polyglot’s guide to 7 of the most studied languages. Enux Education. https://www.fluentu.com/blog/most-studied-languages/

Mertelj, D., Godnič Vičič, Š., Jurkovič, V., Dostal, M., Celinšek, D. in Podgoršek, S. (2016). Mednarodna umeščenost raziskovanja tujih jezikov stroke v slovenskem visokošolskem prostoru. V K. Aškerc, S. Cvetek, V. Florjančič, M. Klemenčič, B. Marentič Požarnik in S. Rutar (ur.), Izboljševanje kakovosti poučevanja in učenja v visokošolskem izobraževanju: Od teorije k praksi, od prakse k teoriji (str. 37–43). Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja.

Mourlhon-Dallies, F. (2008). Enseigner une langue à des fins professionnelles. Didier.

Munby, J. (1978). Communicative syllabus design. Cambridge University Press.

Osolnik Kunc, V. (2006). Fachkommunikative Verständlichkeit in der Verwaltungssprache: Dargestellt am Deutschen und Slowenischen. Verlag Dr. Kovač.

Peacock, M. (2001). Language learning strategies and EAP proficiency: Teacher views, student views, and test results. V J. Flowerdew in M. Peacock (ur.), Research Perspectives on English for Academic Purposes (str. 268–285). Cambridge University Press. DOI: https://doi.org/10.1017/CBO9781139524766.021

Thitivesa, D. in Wongsoothorn, A. (2018). Enhancing language competency of human resources as a business competitive advantage via english for business purposes. V The 2018 International Academic Multidiscipline Research Conference in Vienna (str. 28–33). ICBTS.