Vpliv sistemske organiziranosti izobraževanja oseb s posebnimi potrebami na inkluzivno naravnanost učnih skupnosti
DOI:
https://doi.org/10.4312/as/10533Ključne besede:
sistemske rešitve, integracija, inkluzija, osebe s posebnimi potrebami, učiteljiPovzetek
Čim višja stopnja inkluzivnosti izobraževalnega sistema je cilj, h kateremu stremimo na vseh vzgojno-izobraževalnih ravneh. Inkluzivnost se nanaša na tiste posameznike in skupine, ki so bili skozi zgodovino večkrat izključeni, zaradi odstopanja od pričakovanih norm razvoja pa so bili pogosto tudi stigmatizirani. V članku so predstavljene glavne teoretske opredelitve koncepta inkluzije in sodobne sistemske rešitve vključevanja oseb s posebnimi potrebami v izobraževanje. Osredotočamo se na podobnosti in razlike med izobraževanjem oseb s posebnimi potrebami na različnih ravneh izobraževanja. Zanima nas, ali se identificirane prepreke na poti k inkluzivnosti šolskega sistema prenašajo z nižjih na višje ravni vzgojno-izobraževalnega sistema in kako to vpliva na inkluzivno naravnanost učnih skupnosti. Izhajamo iz analize relevantnih zakonodajnih dokumentov, spletnih strani, teoretske literature in sekundarnih virov o vključevanju oseb s posebnimi potrebami v sistem izobraževanja v Sloveniji. Ugotavljamo, da to, kar velja za izobraževalni sistem na douniverzitetni ravni, v veliki meri velja tudi za terciarno izobraževanje. Bolj kot inkluzivno se na vseh ravneh izobraževanja odraža integracijsko razumevanje vključevanja oseb s posebnimi potrebami. To hkrati pomeni odmik od širšega razumevanja inkluzije kot temelja za vzpostavljanje bolj inkluzivno naravnane učne skupnosti.
Prenosi
Literatura
Arduin, S. (2015). A review of the values that underpin the structure of an education system and its approach to disability and inclusion. Oxford Review of Education, 41(1), 105–121. https://doi.org/10.1080/03054985.2015.1006614
Booth, T. in Ainscow, M. (2002). Index for inclusion: Developing learning and participation in schools. Centre for Studies on Inclusive Education.
Cankar, G. (2020). Pravične možnosti izobraževanja v Sloveniji: Populacijska raziskava o učencih s posebnimi potrebami, priseljencih in njihovim socialno-ekonomskim statusom v povezavi z dosežki v šoli. Državni izpitni center.
CIRIUS Kamnik. (b. d.). Pomembne informacije za dijake in starše. http://www.cirius-kamnik.si/dejavnosti/srednja_sola/pomembne_informacije
Ermenc, K. S., Jeznik, K. in Mažgon, J. (2019). Inclusion – a general pedagogical concept. Verlag Dr. Kovač.
Florian, L. (2014). What counts as evidence of inclusive education? European Journal of Special Needs Education, 29(3), 286–294. https://doi.org/10.1080/08856257.2014.933551
Fraser, N. in Honneth, A. (2003). Redistribution or recognition? A political-philosophical exchange. Verso.
Haug, P. (2017). Understanding inclusive education: Ideals and reality. Scandinavian Journal of Disability Research, 19(3), 206–217. https://doi.org/10.1080/15017419.2016.1224778
Hedegaard, J., Hugo, M. in Bjursell, C. (2021). Folk high school as a supportive environment for participants with high-functioning autism. Andragoška Spoznanja/Studies in Adult Education and Learning, 27(2), 15–32. https://doi.org/10.4312/as/9817
Hugo, M. in Hedegaard, J. (2017). Education as habilitation: Empirical examples from adjusted education in Sweden for students associated with high-functioning autism. Andragoška Spoznanja/Studies in Adult Education and Learning, 23(3), 71–87. https://doi.org/10.4312/as.23.3.71-87
Jakšić Ivačič, Ž., Fricelj, N., Košak Babuder, M. in Knez, M. (2020). Poučevanje študentov s posebnimi potrebami: Priročnik za visokošolske učitelje, strokovne sodelavce in druge, ki se v študijskem procesu srečujejo s študenti s posebnimi potrebami. Univerza v Ljubljani. http://pefprints.pef.uni-lj.si/6563/
Kobal Grum, D. (2018). Psihološki indikatorji učinkovitosti inkluzivne vzgoje in izobraževanja: Analiza sistematičnega pregleda. V M. Schmidt Krajnc, D. Rus Kolar in E. Kranjec (ur.), Vloga inkluzivnega pedagoga v vzgoji in izobraževanju: Konferenčni zbornik (str. 93–102). Univerzitetna založba Univerze v Mariboru.
Kodele, T. (2017). Participacija učencev v procesu reševanja njihovih učnih težav [Doktorska disertacija]. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Košak Babuder, M., Pulec Lah, S., Štemberger, V., Javornik, K., Tivadar, H., Podlesek, A., Alič, L., Vršnik Perše, T., Schmidt, M., Licardo, M., Rutar, S., Kiswarday, V. R., Drljić, K. in Leban, U. (2018). Študija o stanju ureditve posebnih skupin študentov v visokem šolstvu: Nacionalna študija – poročilo. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Košir, K. (2021). Kaj bi morali visokošolski učitelji vedeti o spodbujanju kakovostnega učenja: Miti in sodobna znanstvena spoznanja. V T. Vršnik Perše (ur.), Učenje in poučevanje v visokem šolstvu: Spoznanja in izzivi (str. 47–64). Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. https://doi.org/10.18690/978-961-286-466-8
Košir, S., Bužan, V., Hafnar, M., Lipec-Stopar, M., Macedoni-Lukšič, M., Magajna, L. in Rovšek, M. (2011). Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. V J. Krek in M. Metljak (ur.), Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji 2011 (str. 275–327). Zavod RS za šolstvo.
Kozmelj, A. (28. 5. 2020). Tudi v šolskem letu 2019/20 osnovnošolcev več, srednješolcev pa nekaj manj kot v preteklih letih. SURS. https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8854
Lesar, I. (2009). Šola za vse? Ideja inkluzije v šolskih sistemih. Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Lesar, I. (2018). Mapping inclusive education within the discipline of pedagogy: Comparative analysis of new study programmes in Slovenia. International Journal of Inclusive Education, 22(7), 699–713. https://doi.org/10.1080/13603116.2017.1402376
Lesar, I. in Žveglič Mihelič, M. (2020). Belives of university staff teaching in pedagogical study programmes on concet(s) of inclusiveness – the case of Slovenia. International journal of Inclusive Education, 24(7), 739–753. https://doi.org/10.1080/13603116.2018.1488186
Lynch, K., Baker, J. in Lyons, M. (2009). Affective equality: Love, care and injustice. Palgrave Macmillan. https://doi.org/10.1057/9780230245082
Mažgon, J., Jeznik, K. in Ermenc, K. S. (2018). Evaluating future school counselors’ competences for inclusive education. SAGE open, 8(4), 1–10. https://doi.org/10.1177/2158244018811406
Mažgon, J., Ermenc, K. S. in Jeznik, K. (2019). Play with me! Festival: A case of blurring frontiers between eucation and sociability? V K. S. Ermenc in B. Mikulec (ur.), Building Inclusive Communities Through Education and Learning (str. 183–198). Cambridge Scholars.
Messner, E., Worek, D. in Peček, M. (ur.). (2016). Teacher education for multilingual and multicultural settings. Leykam.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. (b. d.). Podatki o dijakih s posebnimi potrebami v srednješolskih izobraževalnih programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Izobrazevanje-otrok-s-posebnimi-potrebami/Statistike-in-analize/Tabela_dijaki_s_posebnimi_potrebami.pdf
Mitchell, D. (2015). Inclusive education is a multi-faceted concept. CEPS Journal, 5(1), 9–30. https://doi.org/10.26529/cepsj.151
OZN. (2016). Convention on the rights of persons with disabilities: General comment No. 4, article 24: Right to inclusive education. https://www.refworld.org/docid/57c977e34.html
Peček, M. in Ermenc, K. S. (2016). Izobraževanje učiteljev za poučevanje v kulturno in jezikovno heterogenih oddelkih. Sodobna pedagogika, 67(2), 8–24.
Peček, M. in Macura-Milovanović, S. (2015). Do admission criteria for teacher education institutions matter? A comparative study on beliefs of student teachers from Serbia and Slovenia about inclusive practices. Teachers and teaching: Theory and Practice, 21(3), 260–276. https://doi.org/10.1080/13540602.2014.953824
Povše, M. in Jelenc, Z. (ur.). (2016). Andragog pri učenju in izobraževanju odraslih s posebnimi potrebami: Strokovni posvet, 17. januar 2013: Prispevki s posveta. Andragoško društvo Slovenije. https://bit.ly/3KbmwR0
Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnem programu osnovne šole. (2011). Uradni list RS, št. 109/11, 10/12, 92/12, 49/13 in 75/15. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV10943
Rawls, J. (1971). A theory of justice. The Belknap Press of Harvard University Press.
Rebolj, A. B. (2018). Prilagoditve za študente s posebnimi potrebami pri doseganju zahtevanih akademskih standardov [Doktorska disertacija]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.
Schmidt, M. (2021). Vključevanje študentov s posebnimi potrebami v visokošolsko izobraževanje. V T. Vršnik Perše (ur.), Učenje in poučevanje v visokem šolstvu: Spoznanja in izzivi (str. 155–170). Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. https://doi.org/10.18690/978-961-286-466-8
Schmidt, M. in Vrhovnik, K. (2017). Inkluzija učencev s posebnimi potrebami in stališča učiteljev osnovnih ter srednjih poklicnih šol. V S. Bratovž (ur.), Razsežnosti sodobnih učnih okolij (str. 71–87). Založba Univerze na Primorskem.
Srebotnik, I. in Povše, M. (ur.). (2021). Izzivi inkluzije pri vseživljenjskem učenju in izobraževanju odraslih oseb s posebnimi potrebami. Andragoško društvo Slovenije.
Šelih, A. (2013). Pravne obveznosti RS pri vključevanju otrok s posebnimi potrebami, zlasti otrok z motnjo v duševnem razvoju, v redne šole. Sodobna pedagogika, 64(2), 64–74.
Štemberger, T. in Kiswarday, V. R. (2018). Attitude towards inclusive education: The perspective of Slovenian preschool and primary school teachers. European Journal of Special Needs Education, 33(1), 47–58. https://doi.org/10.1080/08856257.2017.1297573
Thomas, G. (2013). A review of thinking and research about inclusive education policy, with suggestions for a new kind of inclusive thinking. British Educational Research Journal, 39(3), 473–490. https://doi.org/10.1080/01411926.2011.652070
UNESCO. (1994). The Salamanca Statement and Framework for Action on Special Needs Education. https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000098427
UNESCO. (2015). Education 2030: Incheon Declaration and Framework for Action for the implementation of Sustainable Development Goal 4. http://uis.unesco.org/sites/default/files/documents/education-2030-incheon-framework-for-action-implementation-of-sdg4-2016-en_2.pdf
Univerza v Ljubljani. (b. d.–a). Študenti s posebnim statusom. https://www.uni-lj.si/studij/studenti-s-posebnim-statusom/
Univerza v Ljubljani. (b. d.-b). Univerza v številkah. https://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/univerza_v_stevilkah/
Univerza v Ljubljani. (2018). Pravilnik o študentih s posebnim statusom na Univerzi v Ljubljani. https://www.uni-lj.si/mma/pravilnik_o_studentih_s_posebnim_statusom_na_ulpotrjen_2952018pdf/2018073116333274/
Univerza v Ljubljani. (2021). Rezultati ankete za študente s posebnimi potrebami. https://www.uni-lj.si/studij/studenti-s-posebnim-statusom/porocila-in-analize/
Vršnik Perše, T. (2021). Spoznanja in izzivi sodobnih pogledov na učenje in poučevanje v visokem šolstvu. V T. Vršnik Perše (ur.), Učenje in poučevanje v visokem šolstvu: Spoznanja in izzivi (str. 5–18). Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. https://doi.org/10.18690/978-961-286-466-8
Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP). (2017). Uradni list RS, št. 41/17. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7681
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1). (2011). Uradni list RS, št. 58/11, 40/12 – ZUJF, 90/12 in 41/17 – ZOPOPP. http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5896#
Zakon o visokem šolstvu (ZViS). (2011). Uradni list RS, št. 32/12, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17 in 175/20 – ZIUOPDVE. http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO172
Zakon za urejanje položaja študentov (ZUPŠ). (2017). Uradni list RS, št. 61/17. http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7696
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Katja Jeznik
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
