Izbris stalnih prebivalcev in njihov 30-letni boj

»Danes bi rada samo to, da se o tem piše v učbenikih, da se izbris ne zamolči«

Avtorji

  • Barbara Samaluk Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko in andragogiko
  • Katja Lihtenvalner Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko in andragogiko

DOI:

https://doi.org/10.4312/as/10948

Ključne besede:

izbris, integracija, solidarnost, skupnost (boja), ozaveščanje

Povzetek

Ob 30. obletnici izbrisa stalnih prebivalcev, ki še danes nima ustreznega epiloga, ta članek obravnava posledice izbrisa, odzive širše skupnosti na izbris in boj izbrisanih. Izhajajoč iz širšega koncepta integracije ter s pomočjo analize sekundarnega gradiva in opazovanja z udeležbo na dogodkih, ki so jih izbrisani pripravili ob tradicionalnem Tednu izbrisanih, ugotavlja, da je etnonacionalistično dejanje izbrisa točno določene stalne prebivalce izključilo iz zgodovine skupnosti ter njenega solidarnostnega kompromisa in sprožilo bodisi podaljšan nadzor bodisi prikrito solidarnost članov širše skupnosti in posledično relativno pozno grajenje skupnosti boja, ki se še danes bori za odpravo krivic in povrnitev odvzetih pravic. S pomočjo izbrane metodologije pa članek poudari tudi pomembno vlogo javnih prizadevanj izbrisanih ter s tem pomen in vlogo marginaliziranih skupin pri ozaveščanju širše skupnosti o potrebi po obravnavi in odpravljanju strukturnih neenakosti.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Amnesty International Slovenije. (18. 10. 2021). 30 let po izbrisu je skrajni čas za uradno opravičilo žrtvam izbrisa. https://www.amnesty.si/zahtevamo-opravicilo-za-izbris

Amnesty International Slovenije in Mestna občina Ljubljana. (2022). 30 let s(r)amote: Razstava ob 30. obletnici izbrisa v Galeriji Kresija [razstava]. Galerija Kresija, Ljubljana.

Amnesty International Slovenije in Turizem Ljubljana. (2022). 30 let s(r)amote: Portreti izbrisanih skozi fotografski objektiv Boruta Krajnca [razstava]. Gallusovo nabrežje, Ljubljana.

Bajt, V. (2010). Več kot zgolj administrativno ustvarjeni »tujci«: Izbrisani in odmev nacionalistične konstrukcije drugega v simbolni ideji o »nas«. V N. Kogovšek in B. Petković (ur.), Brazgotine izbrisa: Prispevek h kritičnemu razumevanju izbrisa iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije (str. 193–214). Mirovni inštitut.

Bolzman, C. (2002). The social impact of migration policies: The example of immigrant workers and asylum seekers in Switzerland. Social Work in Europe, 9(3), 10–19.

Castel, R. (2003). From manual workers to wage laborers: The transformation of the social question. Transaction.

Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov. (26. 2. 2022). Izbrisani d.o.o. [gledališka predstava]. Španski borci, Ljubljana.

Dedić, J., Jalušič, V. in Zorn, J. (2003). Izbrisani: Organizirana nedolžnost in politike izključevanja. Mirovni inštitut.

Freire, P. (2019). Pedagogika zatiranih. Krtina.

Holst, J. D. (2018). From radical adult education to social movement learning. V M. Milana, S. Webb, J. Holford, R. Waller in P. Jarvis (ur.), The Palgrave international handbook on adult and lifelong education and learning (str. 75–92). Palgrave. https://doi.org/10.1057/978-1-137-55783-4_5

Iniciativa za pripravo 30. obletnice izbrisa. (2022). 30. obletnica izbrisa: Zločin ne zastara: Ne izbrisa, ne Roga, ne tovarišic_ev, ki jih ni več med nami, ne bomo nikoli pozabile_i [razstava]. Galerija Alkatraz, Ljubljana.

Kogovšek, N. (2010). Izbris kot kršitev pravno zavarovanih človekovih pravic. V N. Kogovšek in B. Petković (ur.), Brazgotine izbrisa: Prispevek h kritičnemu razumevanju izbrisa iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije (str. 83–141). Mirovni inštitut.

Kogovšek, N. in Petković, B. (ur.). Brazgotine izbrisa: Prispevek h kritičnemu razumevanju izbrisa iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije. Mirovni inštitut.

Kump, S. (2004). Radikalno izobraževanje odraslih: Integralni del procesa družbenih sprememb. Andragoška spoznanja, 10(1), 8–24. https://doi.org/10.4312/as.10.1.8-24

Kump, S. (2012). Družbena gibanja – prostori radikalnega izobraževanja odraslih. Sodobna Pedagogika, 63(3), 8–24.

Lipovec Čebron, U. (2010). Izbrisane pravice – nevidne bolezni: Analiza zdravstvenih posledic izbrisa. V N. Kogovšek in B. Petković (ur.), Brazgotine izbrisa: Prispevek h kritičnemu razumevanju izbrisa iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije (str. 149–188). Mirovni inštitut.

Lipovec Čebron, U. in Zorn, J. (2011). Zgodbe izbrisanih prebivalcev. Sanje.

Ministrstvo za notranje zadeve. (2022). Prebivališče. https://www.gov.si/teme/prebivalisce/

Mirovni inštitut. (26. 2. 2021). Infografika: 29. obletnica izbrisa. https://www.mirovni-institut.si/29-obletnica-izbrisa/?fbclid=IwAR2fFlprjdrawPZH_76rS2Kl1vAuejnhjogdCSq633bwzjdTBk1vEWmZNIU

Morrell, E. (2015). Critical literacy and urban youth: Pedagogies of access, dissent, and liberation. Routledge.

Pero`, D. (2020). Indie unions, organizing and labour renewal: Learning from precarious migrant workers. Work, employment and society, 34(5) 900–918. https://doi.org/10.1177/0950017019885075

Peters, C. (2016). Critical pedagogy and art. V M. A. Peters (ur.), Encyclopedia of Educational Philosophy and Theory (str. 1–6). Springer. https://doi.org/10.1007/978-981-287-588-4_238

Pistotnik, S. (2007). Kronologija izbrisa 1990–2007. Časopis za kritiko znanosti, 35(228), 204–237.

Pistotnik, S. (2010). Izbris kot poligon evropskih migracijskih politik ali ‘oprostite mi, prosim, ampak vaši predpisi so izbrisali moj status. V N. Kogovšek in B. Petković (ur.), Brazgotine izbrisa: Prispevek h kritičnemu razumevanju izbrisa iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije (str. 53–79). Mirovni inštitut.

Samaluk, B. (2020). Integration as a multi-way process: A case study of innovative migrant integration projects in Slovenia. Andragoška spoznanja, 26(3), 103–120. https://doi.org/10.4312/as.26.3.103-120

Samaluk, B. in Greer, I. C. (2021). Organised by transitions: The self-organisation of next-generation welfare professionals in Slovenia. Work in the Global Economy, 1(1–2), 95–117. https://doi.org/10.1332/273241721X16297274327641

Smajila, B. M. (23. 5. 2022) Novodobni izbris: Po devetih letih v Sloveniji je postal ilegalec. Portal N1. https://n1info.si/novice/slovenija/novodobni-izbris-po-devetih-letih-v-sloveniji-je-postal-ilegalec

Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (ZUSDDD). (1999). Uradni list RS, št. 76/10. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1586

Zdravković, L. (2010). Boj proti odrekanju državljanstva kot paradigma emancipacijske politike. V N. Kogovšek in B. Petković (ur.), Brazgotine izbrisa: Prispevek h kritičnemu razumevanju izbrisa iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije (str. 251–269). Mirovni inštitut.

Zorn, J. (2008). Ljudje brez pravice do pravic in vloga socialnega dela. Socialno delo, 47(3–6), 115–131.

Zorn, J. (2010). Vpisani kot delavci, izbrisani kot Neslovenci: Pogled izbrisanih na obdobje tranzicije. V N. Kogovšek in B. Petković (ur.), Brazgotine izbrisa: Prispevek h kritičnemu razumevanju izbrisa iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije (str. 19–46). Mirovni inštitut.

Zorn, J. (2021). Nasilne meje, varnostnizacija in kriminalizacija solidarnosti. Socialno delo, 60(2), 167–180.

Prenosi

Objavljeno

21.10.2022

Kako citirati

Samaluk , B., & Lihtenvalner, K. (2022). Izbris stalnih prebivalcev in njihov 30-letni boj: »Danes bi rada samo to, da se o tem piše v učbenikih, da se izbris ne zamolči«. Andragoška Spoznanja, 28(2), 45–64. https://doi.org/10.4312/as/10948