Mentorstvo kot pot učenja in osebnega razvoja

Abstract

Mentorstvo, kot diadicni odnos med manj in bolj izkuseno osebo, kjer prva pomaga drugi pri razvoju, ima karierne in psihosocialne funkcije. Mentorski odnos po Kramovi (1998) omogoca razvoj spretnosti in kompetenc ter samospostovanja. Mentorstvo ima za kandidata objektivne karierne ucinke, kot sta napredovanje in placa, ter subjektivne karierne ucinke, kot so zadovoljstvo s kariero, pripadnost karieri, zadovoljstvo z delom in namere po menjavi slu f.be. U godnosti mentorskega odnosa so odvisne tudi od stopnje formaliziranosti tega odnosa in spola udelezencev v mentorskem odnosu, tj. mentorja in kandidata.