Poklicna izgorelost ali zavzetost za delo, to je zdaj vprašanje Osebni in skupinski izobraževalni moduli za preprečevanje poklicne izgorelosti (2. del)

Andreja Pšeničny; Dušana Findeisen

doi:10.4312/as.11.3.53-64

Avtorji

Andreja Pšeničny
Dušana Findeisen

DOI:

https://doi.org/10.4312/as.11.3.53-64

Ključne besede:

poklicna izgorelost, burnout, zavzetost za delo, zaposleni, psihološke delovne okoliSCine, psihološki pogoji dela, organiziranost podjetja, delovno okolje, medsebojni odnosi, identiteta na delovnem mestu, varstvo pri delu, izobraževanje odraslih

Povzetek

Raziskavo sta avtorici posvetili preucevanju potreb po varovanju zaposlenih pred poklicno izgorelostjo, hkrati pa tudi spodbujanju njihove zavzetosti za delo. Podjetje, ki se zaveda pomena svojih virov, lahko v enem in drugem primeru s podobnimi izobrazevalnimi vsebinami in postopki oplemeniti svoj najpomembnejsi vir ljudi. Avtorici ugotavljata, da v zvezi s poklicno izgorelostjo danes ni vec poudarek na preucevanju osebnostnih lastnosti za delo »preveč« vnetih ljudi, marvec predvsem na proucevanju delovnega okolja in psiholoških delovnih okolisCin v podjetju. Poklicno izgorelost lahko prepreCimo tudi z znanstveno utemeljeno organiziranostjo podjetja ali ustanove; taksno, ki spodbuja formalne in neformalne komunikacijske okoliscine, pozitivne medsebojne in kolektivne odnose ter druge ugodne psihološke delovne okoliscine. Izobrazevanje za prepoznavanje in preprečevanje poklicne izgorelosti na eni strani ter izobrazevanje za spodbujanje zavzetosti za delo na drugi strani je posvečeno posameznikom, podjetjem, strokovni in široki javnosti.