Ali so brezposelni motivirani za izobraževanje?

Avtorji

  • Marko Radovan Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

DOI:

https://doi.org/10.4312/as.9.2.30-36

Ključne besede:

motivacija, brezposelnost, izobraževanje, norme, referenčne skupine, samoučinkovitost

Povzetek

V članku se avtor sprašuje o dejavnikih, ki vplivajo na motiviranost brezposelnih za izobraževanje in učenje. Osrednji namen raziskave je bil ugotoviti, ali je motivacija brezposelnih predvsem odraz individualnih manifestacij socialnih pritiskov, ki posameznika "silijo" v izobraževanje oz. ga ad njega odvračajo, ali pa je motivacija odvisna predvsem ad lastnih motivov, potreb in pričakovanj brezposelnih. Rezultati so pokazali, da so za motivacijo za izobraževanje pri obravnavani skupini brezposelnih najpomembnejše spodbude s strani referenčnih skupin in samoučinkovitost. Socialne norme so dejavnik, ki vpliva na izobraževalne namere anketirancev, in so povezane z ekonomskimi možnostmi, ki jih nudijo njihove pomembne referenčne skupine, zadevajo pa tudi spodbujanje k doseganju višjih stopenj izobrazbe. Samoučinkovitost ima vpliv predvsem na zastavljanje dolgoročnih izobraževalnih ciljev (aspiracij), povezana pa je tudi z učnim odnosom brezposelnih do učenja (notranja oz. zunanja motivacija).

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

01.12.2003

Kako citirati

Radovan, M. (2003). Ali so brezposelni motivirani za izobraževanje?. Andragoška Spoznanja, 9(2), 30–36. https://doi.org/10.4312/as.9.2.30-36

Številka

Rubrike

Znanost razkriva