Pestalozzijeva zamisel vzgoje

Avtorji

  • Nadja Dobnik

DOI:

https://doi.org/10.4312/as.2.1.52-54

Ključne besede:

Pestalozzijeva zamisel vzgoje

Povzetek

Ob 250. obletnici rojstva Johanna Heinricha Pestalozzija znova obujamo njegovo idejo vzgoje, iz katere črpajo domala vsi, ki se ukvarjajo z vzgojo. Pestalozzijevo prepričanje, da ima vsak človek pravico do vzgoje in izobrazbe, ker mu je edino s tem omogočeno dostojno življenje, je preživelo svoj čas in je aktualno tudi danes. Ob vdiranju računalniške tehnologije v vse plasti življenja namreč zlahka prepoznamo enako stisko preprostega človeka, ki je zaradi neprimerne vzgoje in izobrazbe odrinjen na družbeni rob. Osnovno gibalo Pestalozzijevega razmišljanja o vzgoji je ogorčenje nad brezizhodnim položajem tistega dela prebivalstva, ki zaradi neprimerne izobrazbe ni moglo uveljaviti niti svojih osnovnih človekovih pravic. Pestalozzijevo vzgojno teorijo bi lahko strnili v besede: spoznati, hoteti, storiti. Človek mora razviti najmanj tri lastnosti: zmožnost da se otrese zmedenih vtisov in se dokoplje do jasnih predstav, zmožnost uporabiti svobodno voljo in zmožnost za samouresničevanje.

Metrike

Nalaganej metrik....

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

1. 12. 1996

Številka

Rubrika

Znanstveni prispevki

Kako citirati

Pestalozzijeva zamisel vzgoje. (1996). Andragoška Spoznanja, 2(1), 52-54. https://doi.org/10.4312/as.2.1.52-54