Funkcionalna nepismenost in kako jo rešujejo Francozi

Povzetek

Dušana Findeisen piše o funkcionalni pismenosti in razpravlja o tem, kako je težko opredeljiva. Tako pravi, da se moramo zadovoljiti zgolj s tem, da opišemo značilne oblike te osebne in družbene disfunkcije, ki se spreminja s kulturnim okoljem in trenutkom družbenega razvoja. Ko omenja verbalnost, pove, da se funkcionalno nepismen človek tudi jezikovno in miselno oplaja le v svojem ozkem okolju in zato ni čudno, da se širših socialnih okolij boji. Izobraževanje in organizacija na tem področju sta povsem odvisna od ljudi, ki jih izobražujemo, in od tistih, ki so voljni takšno izobraževanje ponuditii. Tudi slednje je treba neprestano izobraževati, bodisi da gre za zaposlene strokovnjake, bodisi za prostovoljce. Vendarle pa to še ne pomeni, da jim lahko kar koli predpisujemo, jih kakor koli omejujemo ali nadzorujemo. Lahko jih zgolj spoštujemo. Podobno kot v Franciji pa bi bila potrebna politična volja na državni in lokalni ravni, da bi se dorekli mehanizmi izvajanja politike preprečevanja in zdravljenja tega velikega družbenega zla.