Skupnosti prakse kot metodologija za razvijanje inovacij v izobraževanju odraslih za trajnostni razvoj

Avtorji

  • Nives Ličen Faculty of Arts, University of Ljubljana
  • Dušana Findeisen Slovenian Third Age University Ljubljana, Institute of Research and Development in Education
  • Jasna Fakin Bajec Research Centre at the Slovenian Academy of Sciences and Arts Ljubljana

DOI:

https://doi.org/10.4312/as.23.1.23-39

Ključne besede:

transformativno učenje, skupnosti prakse, teorija prakse, trajnostni razvoj

Povzetek

Članek prinaša ugotovitve o značilnostih skupnosti prakse pri izobraževanju za trajnostni razvoj v povezavi z ohranjanjem naravne in kulturne dediščine. Raziskava se je opirala na poststrukturalistično teorijo prakse in koncepte socialnega učenja. Izhajajoč iz Freirove teorije učenja, je bila postavljena teza, da je za inovacije v trajnostnem razvoju potrebno kritično ozaveščanje. Empirični del raziskave sloni na etnografskem zbiranju podatkov v treh okoljih. Analizirani so primeri povezovanja učenja in delovanja, ki izhajajo iz lokalne skupnosti in potreb udeležencev. V vseh treh primerih se učenje povezuje z inovativnimi praksami, ki razvijajo družbeno in okoljsko blagostanje. Rezultati kažejo, da se inovativne prakse razvijajo v povezavi s transformativnim učenjem, dialoškim povezovanjem znanstvenega in lokalnega vedenja ter identitete vključenih.

Metrike

Nalaganej metrik....

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Objavljeno

25. 03. 2017

Številka

Rubrika

Znanstveni prispevki

Kako citirati

Skupnosti prakse kot metodologija za razvijanje inovacij v izobraževanju odraslih za trajnostni razvoj. (2017). Andragoška Spoznanja, 23(1), 23-39. https://doi.org/10.4312/as.23.1.23-39

Podobni članki

1-10 od 492

Lahko poskusite tudi zaženi napredni iskalnik podobnosti za ta članek.

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 > >>