Občutljivost evalvacijskih praks za vrste, stopnje in področja študijskih programov

Avtorji

  • Jernej Širok Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, Slovenija

DOI:

https://doi.org/10.4312/as.26.1.115-134

Ključne besede:

discipline, evalvacijske prakse, področna primernost strokovnjakov, vrste in stopnje študijskih programov

Povzetek

Kakovost v visokem šolstvu je relativna in funkcionalna. Razpeta je med različne interese in hkrati vse manj zavezana univerzi lastnemu jeziku, logiki in vrednotam. Empirična raziskava evalvacijskih praks v Sloveniji prikazuje občutljivost kakovosti za razlike med stopnjami in vrstami študijskih programov ter disciplinami, v katere so študijski programi vpeti. Intrinzična raznoličnost študija je izpeljana tako iz pristopov v visokošolskem izobraževanju, specialnih didaktik in razlik med disciplinami kot iz razlik, ki jih opredeljujejo področni predpisi. Rezultati raziskave na podlagi analize vrednostnih sodb o kakovosti v končnih evalvacijskih poročilih strokovnjakov v postopkih podaljšanja akreditacije študijskih programov sporočajo, da kritičnost in pogostost kvalitativnih poudarkov strokovnjakov slabo sledita nujnostim intrinzičnih posebnosti vrst in stopenj študijskih programov, še posebej pa njihove vpetosti v različne discipline. Ker tudi področna primernost skupin strokovnjakov pri tem skorajda ne nadoknadi neobčutljivosti področnih predpisov za intrinzične posebnosti študija, kakovost ogroža svojevrstnost praks in procesov v visokem šolstvu.

Metrike

Nalaganej metrik....

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Becher, T. (1994). The Significance of Disciplinary Differences. Studies in Higher Education, 19(2), 151–161. DOI: https://doi.org/10.1080/03075079412331382007

Becher, T. in Trowler, P. R. (2001). Academic Tribes and Territories: Intellectual enquiry and the culture of disciplines. Philadelphia: SRHE in Open University Press.

Biesta, J. J. G. (2010). Good Education in an Age of Measurement. Ethics, Politics, Democracy. Boulder in London: Paradigm Publishers.

Biesta, J. J. G. in Bingham, C. (2010). Jacques Rancière: Education, Truth, Emancipation. London in New York: Continuum.

Biglan, A. (1973). The Characteristics of Subject Matter in Different Academic Areas. Journal of Applied Psychology, 57(3), 195–203. DOI: https://doi.org/10.1037/h0034701

Dilthey, W. (1990). Einleitung in die Geisteswissenschaften: Versuch einer Grundlegung für das Studium der Gesellschaft und der Geschichte. Stuttgart: Teubner Verlagsgesellschaft. DOI: https://doi.org/10.13109/9783666303012

Eurydice. (b.d.). Programi prve stopnje. Pridobljeno s https://eacea.ec.europa.eu/national-policies/eurydice/content/bachelor-77_sl

eVŠ evidenca visokošolskih zavodov in študijskih programov. (2017). Pridobljeno s http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/sektor_za_visoko_solstvo/evs_evidenca_visokosolskih_zavodov_in_studijski_programov/

Freitag, M. (2010). Brodolom univerze in drugi eseji iz politične epistemologije. Ljubljana: Sophia.

Gurung, A. R., Chick, N. L. in Haynie, A. (2009). Exploring Signature Pedagogies: Approaches to Teaching Disciplinary Habits of Mind. Sterling: Stylus Publishing.

Hrvatska znanstvena bibliografija CROSBI. (b.d.). Pridobljeno s https://www.bib.irb.hr/

Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji SICRIS. (b.d.). Pridobljeno s https://www.sicris.si/public/jqm/cris.aspx?lang=slv&opdescr=home&opt=1

Klasius-P. (b.d.). Pridobljeno s https://www.stat.si/klasius/Default.aspx?id=5

Kodelja, Z. (2010). O koncu česa pripovedujejo zgodbe o koncu izobrazbe. Sodobna pedagogika, 61(5), 14–35.

Kolb, D. A. (1981). Learning Styles and Disciplinary Differences. V A. W. Chickering (ur.), The Modern American College (str. 232–255). San Francisco: Jossey-Bass.

Kotnik, R. (2013). Nova paradigma v izobraževanju: Je manj lahko več? Maribor: Subkulturni azil, zavod za umetniško produkcijo in založništvo.

Kuhn, T. S. (1996). The Structure of Scientific Revolutions. Chicago in London: The University of Chicago Press. DOI: https://doi.org/10.7208/chicago/9780226458106.001.0001

Kump, S. (1994). Akademska kultura. Ljubljana: Znanstveno in politično središče.

Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov. (2014). Uradni list RS, št. 40 (6. 6. 2014). Pridobljeno s http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=MERI43

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. (b.d.). Preslikava klasifikacije raziskovalnih področij po šifrantu ARRS v klasifikacijo po Frascatskem priročniku. Pridobljeno s https://www.arrs.si/sl/gradivo/sifranti/sif-vpp-frascati.asp

Scott, P. (2003). Challenges to Academic Values and the Organization of Academic Work in a Time of Globalization. Higher Education in Europe, 28(3), 295–306. DOI: https://doi.org/10.1080/0379772032000119937

Slovensko ogrodje kvalifikacij. (b.d.). Pridobljeno s https://www.nok.si/

Spletni arhiv Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu: Poročila strokovnjakov in odločbe. (b.d.). Pridobljeno s https://www.nakvis.si/analize-in-publikacije/porocila-strokovnjakov-in-odlocbe/

Širok, J. (2018). Kakovost kadrov v slovenskem visokem šolstvu od 2014 do 2017. Ljubljana: Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.

Širok, J. (2019). Koncepti kakovosti v evalvacijskih praksah v visokem šolstvu: Instrumentalizacija relativistične kakovosti. Andragoška spoznanja, 25(3), 141–160. DOI: https://doi.org/10.4312/as.25.3.141-160

Tko je tko u hrvatskoj znanosti. (b.d.). Pridobljeno s http://tkojetko.irb.hr/

Zakon o visokem šolstvu [ZViS]. (2017). Uradni list RS, št. 65/17 (20. 11. 2017). Pridobljeno s http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO172

Prenosi

Objavljeno

26. 02. 2020

Kako citirati

Občutljivost evalvacijskih praks za vrste, stopnje in področja študijskih programov. (2020). Andragoška Spoznanja, 26(1), 115-134. https://doi.org/10.4312/as.26.1.115-134

Podobni članki

1-10 od 192

Lahko poskusite tudi zaženi napredni iskalnik podobnosti za ta članek.