Možnosti za uporabo na študenta osredinjenih metod poučevanja in učenja bioloških predmetov na UP FAMNIT

Živa Fišer; Alenka Baruca Arbeiter

doi:10.4312/as.26.2.47-57

Avtorji

Živa Fišer Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Koper
Alenka Baruca Arbeiter Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Koper

DOI:

https://doi.org/10.4312/as.26.2.47-57

Ključne besede:

na študenta osredinjene metode učenja in poučevanja, inovativne metode učenja in poučevanja, biologija, orodja IKT, praktični pouk, visokošolski pouk

Povzetek

Za uspešno pridobivanje teoretičnega znanja in globlje razumevanje zgradbe in delovanja bioloških struktur ter pojavov je teoretični pouk bioloških predmetov na vseh stopnjah izobraževanja podprt s praktičnimi vajami. Na visokošolski stopnji so praktične vaje pri posameznih predmetih celo bolj ali manj enakovreden del predavanjem. Na študenta osredinjeni pristopi učenja in poučevanja, podprti z orodji informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), lahko pripomorejo k učinkovitejšemu razvoju znanja, izjemnega pomena pa so lahko tudi z vidika pridobivanja digitalnih kompetenc pri študentih. Na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem (UP FAMNIT) smo izvedli anketno raziskavo, v kateri smo želeli ugotoviti, kakšne metode poučevanja uporabljajo izvajalci praktičnega pouka bioloških predmetov. Rezultati so pokazali, da le slaba polovica anketiranih izvajalcev v praktični pouk vključuje inovativne metode učenja in poučevanja. Med orodji IKT, po katerih smo spraševali v anketi, več kot 80 % vprašanih pozna in uporablja prosto dostopno virtualno učno okolje Moodle. Mnogi poznajo tudi druge spletne aplikacije, vendar jih ne vključujejo v pedagoški proces. Večina vprašanih je naklonjena uporabi orodij IKT, a jih največkrat ne uporabljajo zaradi stiske s časom ali zaradi njihovega slabega poznavanja.

Metrike

Nalaganej metrik....

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Bratina, T. (2019). Napredne funkcije pri upravljanju učnih vsebin na Moodle. V M. Krašna, A. Lipovec in I. Pesek (ur.), Izzivi in dileme osmišljene uporabe IKT pri pouku (str. 41–46). Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru.

Brown, J. A. L. (2020). Producing scientific posters, using online scientific resources, improves applied scientific skills in undergraduates. Journal of Biological Education, 54(1), 77–87. DOI: https://doi.org/10.1080/00219266.2018.1546758

Inovativna pedagogika 1:1. (2019). Pridobljeno s https://www.inovativna-sola.si/

Khairnar, C. M. (2015). Advance Pedagogy: Innovative Methods of Teaching and Learning. International Journal of Information and Education Technology, 5(11), 869–872. DOI: https://doi.org/10.7763/IJIET.2015.V5.629

Kirschner, P. A. in Karpinski, A. C. (2010). Facebook® and academic performance. Computers in Human Behavior, 26(6), 1237–1245. DOI: https://doi.org/10.1016/j.chb.2010.03.024

Kolb, A. D. (1984). Experiential Learning. Experience as The Source of Learning and Development. Englewood Cliffs: Prentice Hall.

Lazarević, T., Miljanović, T., Županec, V. in Zarić, G. (2018). The effects of using blog as a web tool in biology teaching in high schools. Journal of Baltic Science Education, 17(2), 331–342. DOI: https://doi.org/10.33225/jbse/18.17.331

Leyrer-Jackson J. in Wilson A. K. (2017). The associations between social-media use and academic performance among undergraduate students in biology. Journal of biological education, 52(2), 221–230. DOI: https://doi.org/10.1080/00219266.2017.1307246

Lipovec, A., Pesek, I. in Krašna, M. (2019). Inovativni in sodobni pristopi k učenju in poučevanju. V M. Krašna, A. Lipovec in I. Pesek (ur.), Izzivi in dileme osmišljene uporabe IKT pri pouku (str. 5–12). Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru.

Marentič Požarnik, B. (1992). Sistemska povezanost med sestavinami načrtovanja, izvajanja in vrednotenja izkustvenega učenja. Sodobna pedagogika, 43(3–4), 101–117.

Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.

Mijoč, N. (1992). Izkustveno učenje. Sodobna pedagogika, 42(3–4), 182–186.

Radovan, M., Kristl, N., Jedrinović, S., Papić, M., Hrovat, L., Žurbi, R., … Leskošek, B. (2019). Vključevanje informacijsko-komunikacijske tehnologije v visokošolski pedagoški proces na članicah Univerze v Ljubljani: Analiza stanja didaktične uporabe IKT na članicah Univerze v Ljubljani s tehničnimi in organizacijskimi vidiki uporabe IKT. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.

Rugelj, J. in Zapušek, M. (2018). Innovative and flexible forms of teaching and learning with information and communication technologies (prispevek na XI National Conference on Education and Research in the Information Society). Pridobljeno s http://sci-gems.math.bas.bg/jspui/bitstream/10525/2942/1/ERIS2018-book-p01.pdf

Santos, A. I. in Serpa, S. (2017). The Importance of Promoting Digital Literacy in Higher Education. International Journal of Social Science Studies, 5(6), 90–93. DOI: https://doi.org/10.11114/ijsss.v5i6.2330

Shopova, T. (2014). Digital literacy of students and its improvement at the University. Journal on Efficiency and Responsibility in Education, 7(2), 26–32. DOI: https://doi.org/10.7160/eriesj.2014.070201

Slavič Kumer, S. in Kregar, S. (2016). Smernice za uporabo IKT pri predmetu BIOLOGIJA. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Strasser, N. (2014). Using Prezi In Higher Education. Journal of College Teaching and Learning, 11(2), 95–98. DOI: https://doi.org/10.19030/tlc.v11i2.8547

Špernjak, A. (2019). Digitalna tehnologija pri pouku biologije. V M. Krašna, A. Lipovec in I. Pesek (ur.), Izzivi in dileme osmišljene uporabe IKT pri pouku (str. 65–70). Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru.

Vilhar, B., Zupančič, G., Gilčvert Berdnik, D., Vičar, M., Zupan, A. in Sobočan, V. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija. Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo.

Vilhar, B., Zupančič, G., Vičar, M., Sojar, A. in Devetak, B. (2008). Učni načrt. Biologija: gimnazija: splošna gimnazija: obvezni predmet (210 ur), izbirni predmet (35, 70, 105 ur), matura (105 + 35 ur). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo.

Vloga za pridobitev soglasja k študijskemu programu 1. stopnje Biodiverziteta. (2007). Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije.