Profesionalni razvoj in pedagoško usposabljanje visokošolskega učitelja

Avtorji

  • Maja Mezgec Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Koper

DOI:

https://doi.org/10.4312/as.26.2.75-85

Ključne besede:

visokošolski učitelj, profesionalni razvoj visokošolskih učiteljev

Povzetek

Poklic visokošolskega učitelja je večplasten in večdimenzionalen. Visokošolski učitelj deluje namreč kot raziskovalec in učitelj, kar v praksi pomeni, da mora vzporedno skrbeti za svoj profesionalni razvoj na dveh ravneh: raziskovalni in pedagoški. Analize kažejo, da je pedagoško delo v primerjavi z znanstvenoraziskovalnim, ki ima večji vpliv na karierno napredovanje, zapostavljeno. Namen preglednega znanstvenega članka je preučiti profesionalni razvoj visokošolskega učitelja, predvsem z vidika pedagoškega dela. V prvem delu je pozornost usmerjena v doktorski študij, ki je izhodišče kariernega in profesionalnega razvoja visokošolskega učitelja, v drugem delu pa v dejavnike, ki spodbujajo nadaljnje izobraževanje in usposabljanje visokošolskih učiteljev.Poklic visokošolskega učitelja je večplasten in večdimenzionalen. Visokošolski učitelj deluje namreč kot raziskovalec in učitelj, kar v praksi pomeni, da mora vzporedno skrbeti za svoj profesionalni razvoj na dveh ravneh: raziskovalni in pedagoški. Analize kažejo, da je pedagoško delo v primerjavi z znanstvenoraziskovalnim, ki ima večji vpliv na karierno napredovanje, zapostavljeno. Namen preglednega znanstvenega članka je preučiti profesionalni razvoj visokošolskega učitelja, predvsem z vidika pedagoškega dela. V prvem delu je pozornost usmerjena v doktorski študij, ki je izhodišče kariernega in profesionalnega razvoja visokošolskega učitelja, v drugem delu pa v dejavnike, ki spodbujajo nadaljnje izobraževanje in usposabljanje visokošolskih učiteljev.

Metrike

Nalaganej metrik....

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Aškerc Veniger, K. (2018). Mnenja visokošolskih učiteljev o visokošolskih pedagoških usposabljanjih v Sloveniji. V A. Flander (ur.), Internacionalizacija izobraževanja in usposabljanja (str. 108–123). Ljubljana: Center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja.

Ates, G. in Brechelmacher, A. (2013). Academic carres paths. V U. Teichler in E. A. Hohle (ur.), The work situation of the academic profession in Europe: findings of a survey in twelve european countries. The changing academy – The changing academic profession in international comparative perspective. Vol. 8 (str. 13–35). Dordrecht: Springer. DOI: https://doi.org/10.1007/978-94-007-5977-0_2

Bamber, V. (2002). To what extent has the Dearing policy recommendation on training new lecturers met acceptance? Where Dearing went that Robbins didn’t dare. Teacher Development: An International Journal of Teachers’ Professional Development, 6(3), 433–457. DOI: https://doi.org/10.1080/13664530200200183

Beijaard, D., Verloop, N. in Vermunt, J. D. (2000). Teacher's percepton of professional identity: an exploratory study from a personal knowledge perspective. Teaching and teacher education, 16(7), 749–764. DOI: https://doi.org/10.1016/S0742-051X(00)00023-8

Botham, K. A. (2018). An analysis of the factors that affect engagement of Higher Education teachers with an institutional professional development scheme. Innovations in Education and Teaching International, 55(2), 176–189. DOI: https://doi.org/10.1080/14703297.2017.1407664

Bucklow, C. in Clark, P. (2000). The role of the institute for learning and teaching in higher education in supporting professional development in learning and teaching in higher education. Teacher development, 4(1), 7–13. DOI: https://doi.org/10.1080/13664530000200101

Čepić, R. in Kalin, J. (2019). Sklepni razmislek. V R. Čepić in J. Kalin (ur.), Poklicni razvoj učiteljev (str. 107–116). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Pedagoška fakulteta Univerze na Reki.

Deaker, L., Stein, S. J. in Spiller, D. (2016). You can’t teach me: Exploring academic resistance to teaching development. International Journal for Academic Development, 21(4), 299–311. DOI: https://doi.org/10.1080/1360144X.2015.1129967

Directorate general for research & innovation of the European Commission. (2011). Towards a european framework for research careers. Brussels: European Commission.

European Commission/EACEA/Eurydice. (2017). Modernisation of higer education in Europe: academic staff – 2017. Eurydice report. Luxembourg: Publication office of the European Union.

Evropska komisija. (2013). Skupina EU na visoki ravni: pedagoško usposabljanje visokošolskih učiteljev. Pridobljeno s https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_13_554

Forsyth, A. in Furlong, A. (2003). Access to higher education and disadvantaged young people. British Education Research Journal, 29(3), 205–225. DOI: https://doi.org/10.1080/0141192032000060948

Fraser, K., Greenfield, R. in Pancini, G. (2017). Conceptualising institutional support for early, mid, and late career teachers. International journal for academic development, 22(2), 157–169. DOI: https://doi.org/10.1080/1360144X.2016.1218882

Gibbs, G. in Coffey, M. (2004). The impact of training of university teachers on their teaching skills, their approach to teaching and the approach to learning of their students. Active learning in Higher Education, 5(1), 87–100. DOI: https://doi.org/10.1177/1469787404040463

Hall, J. (2009). Time to develop my career? That’s a fantasy! UK professional standards framework and ethical staff and educational development. V M. Laycock in L. Shrives (ur.), Embedding CPD in higher education. SEDA Paper 123 (str. 37–43). London: SEDA.

King, H. (2004). Continuing professional practice development in higher education: What do HE teachers do? Planet, 13(1), 26–29. DOI: https://doi.org/10.11120/plan.2004.00130026

Kynaston, R., in Maynard, C. (2009). ‘There just seemed so much to do…’. Using institutional processes to support the development of professional standards at Liverpool John Moores University. V M. Laycock in L. Shrives (ur.), Embedding CPD in higher education. SEDA Paper 123 (str. 53–61). London: SEDA.

Lepičnik, J. in Hmelak, M. (2018). Vzgojitelj predšolskih otrok in skrb za lastni profesionalni razvoj. Koper: založba Annales.

Makovec, D. (2018). Dimenzije učiteljevega profesionalnega razvoja. Sodobna pedagogika, 69(3), 28–47.

Marentič Požarnik, B. (1998). Izpopolnjevanje univerzitetnih učiteljev za boljše poučevanje kot del kulture kakovosti. V B. Mihevc in B. Marentič Požarnik (ur.), Za boljšo kakovost študija: Pogovori o visokošolski didaktiki (str. 29–48). Ljubljana: Center za izobraževanje Filozofske fakultete, Slovensko društvo za visokošolsko didaktiko.

Mullins, L. J. (2016). Management and organisational behaviour. Harlow: Pearson Education Ltd.

Muršak, J., Javrh, P. in Kalin, J. (2011). Poklicni razvoj učiteljev. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.

Obran, M. in Ivanuš Grmek, M. (2010). Profesionalni razvoj učiteljev razrednega pouka. Revija za elementarno izobraževanje, 3(1), 19–32.

Rothwell, A. in Herbert, I. (2007). Accounting professionals and CPD: Attitudes and engagement. Research in Post Compulsory Education, 12(1), 121–138. DOI: https://doi.org/10.1080/13596740601155587

Seden, R. in Cope, S. (2009). Reflections on piloting professional teaching standards: What have we learnt so far from beginning to implement our CPD framework. V M. Laycock in L. Shrives (ur.). Embedding CPD in higher education. SEDA Paper 123 (str. 63–70). London: SEDA.

Staff and Educational Development Association. (2020). Seda professional development framework (Seda PDF). Pridobljeno s https://www.seda.ac.uk/pdf

Teaching Quality Enhancement Committee. (2003). Final report of the TQEC on the future needs and support for quality enhancement of learning and teaching in higher education. Pridobljeno s http://www.hefce.ac.uk/learning/tqec/final.htm.

Trowler, P. in Bamber, R. (2005). Compulsory Higher Education Teacher Training: Joined-up policies, institutional architectures and enhancement cultures. International Journal for Academic Development, 10(2), 79–93. DOI: https://doi.org/10.1080/13601440500281708

Vonta, T. (2007). Z mentorskimi timi k zvišanju kakovosti in spodbujanju profesionalnega razvoja vzgojitelja oziroma učitelja. V T. Vonta, S. Rutar, A. Istenič Starčič in B. Borota (ur.), Mentorstvo v profesionalnem razvoju učitelja in vzgojitelja (str. 24–44). Koper: Pedagoška fakulteta.

Prenosi

Objavljeno

19. 06. 2020

Kako citirati

Profesionalni razvoj in pedagoško usposabljanje visokošolskega učitelja. (2020). Andragoška Spoznanja, 26(2), 75-85. https://doi.org/10.4312/as.26.2.75-85

Podobni članki

1-10 od 298

Lahko poskusite tudi zaženi napredni iskalnik podobnosti za ta članek.