Preko izkustva zla in etike skrbi do vzgoje in kateheze za mir

Povzetek

Bolj ko govorimo o miru, manj ga je po svetu, zato je vedno večja potreba po vzgoji, ki bi to spremenila. V prispevku odpiramo možne poti do vzgoje in kateheze, ki bi prinašala več upanja za mir v prihodnosti. Analizo začnemo pri temeljni veri v dobro, saj predpostavljamo, da je ta nujna za človeka vredno vzgojo. Hkrati pa s pomočjo fenomenološke analize Paula Ricoeurja temeljnih mitov o izvoru zla odkrivamo različne poti soočanja človeštva z zlom. Preko teogoničnih mitov zaključimo pri svetopisemskem Jobu, kjer v zastonjskem odnosu najdemo izhodišče za vzgojo za mir. V judovski tradiciji človeka nemoč preraste v odgovornost. Vzgojne principe vzamemo iz etike skrbi, ki gradi na temeljni predpostavi človekove izvorne skrbi – odgovornosti, in jih povežemo z različnimi mitičnimi razlagami izvora zla. Temeljne značilnosti take vzgoje, ki temelji na dialoškosti, pozornosti do potreb učencev in gradnji do vseh odgovorne skupnosti, uporabimo za smernice kateheze, ki bi prispevala k miru. Taka kateheza odgovarja zahtevam učiteljstva Cerkve in krščanski tradiciji razumevanja izvora zla.