Kaj pomeni misliti? Eksistencialno razumevanje in umetna inteligenca
DOI:
https://doi.org/10.34291/BV2024/04/KlunKljučne besede:
mišljenje, umetna inteligenca, eksistencialna analiza, računajoče mišljenje, Heidegger, Dreyfus, pristnostPovzetek
aslovno vprašanje spominja na Heideggerjeva istoimenska predavanja in s pomočjo njegove eksistencialno-fenomenološke metode problematizira prevladujočo razlago mišljenja kot mentalnih procesov, ki jih vrši človeški um. Ustvarjalci umetne inteligence so si postavili za cilj, da bi umetna inteligenca posnemala človeško mišljenje – in posledično znala opravljati dejavnosti, ki jih lahko imenujemo inteligentne. Toda poskus redukcije človeškega mišljenja na logične operacije in ‚računajoče mišljenje‘ (Heidegger) spregleda njegov eksistencialni značaj. Mišljenje namreč ni zgolj atribut človeškega bitja, temveč modus njegovega eksistiranja. Zato fenomena mišljenja ne moremo ustrezno opisati v tretjeosebni perspektivi (empiričnih znanosti) – zahteva namreč prvoosebno (fenomenološko) refleksijo. Prispevek[1] do poskusov, ki tudi fenomenološko misel uporabljajo kot sredstvo za razvoj umetne inteligence (Heideggerska umetna inteligenca), zavzema kritično držo in zagovarja razumevanje mišljenja, ki je umeščeno v celovitost človekove eksistence – in ji tako omogoča doseganje njene polnosti in pristnosti.
Metrike
Prenosi
Literatura
Dreyfus, Hubert L. 1967. Why Computers Must Have Bodies in Order To Be Intelligent. Review of Metaphysics 40, št. 1:13–32.
– – –. 1972. What Computers Can't Do: A Critique of Artificial Reason. New York: Harper & Row.
– – –. 2007. Why Heideggerian AI Failed and How Fixing It Would Require Making It More Heideggerian. Artificial Intelligence 171, št. 18:1137–1160. https://doi.org/10.1016/j.artint.2007.10.012
Heidegger, Martin. 1959. Gelassenheit. Pfullingen: Neske.
– – –. 1986. Sein und Zeit. 16. izd. Tübingen: Niemeyer.
– – –. 1987. Zollikoner Seminare: Protokolle – Gespräche – Briefe. GA 89. Frankfurt: Klostermann.
– – –. 1995. Uvod v metafiziko. Prevedel Aleš Košar. Ljubljana: Slovenska matica.
– – –. 2000. Vorträge und Aufsätze. GA 7. Frankfurt: Klostermann.
– – –. 2002. Was heißt Denken? GA 8. Frankfurt: Klostermann. Slovenski prevod: Kaj se pravi misliti? (Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2017).
Husserl, Edmund. 1954. Die Krisis der europäischen Wissenschaften und die transzendentale Phänomenologie. Husserliana 4. Den Haag: Nijhoff.
– – –. 1965. Philosophie als strenge Wissenschaft. Frankfurt: Klostermann.
Kant, Immanuel. 1983. Werke in sechs Bänden. Zv. 4, Kritik der praktischen Vernunft. Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft.
Klun, Branko. 2019. Transhumanizem in transcendenca človeka. Bogoslovni vestnik 79, št. 3:589–600. https://doi.org/10.34291/bv2019/03/klun
Merleau-Ponty, Maurice. 2006. Fenomenologija zaznave. Prevedla Špela Žakelj. Ljubljana: Študentska založba.
Merriam-Webster. 2024. Https://www.merriam-webster.com/dictionary/ (pridobljeno 23. 6. 2024).
Pöltner, Günther. 1993. Evolutionäre Vernunft. Stuttgart: Kohlhammer.
– – –. 2006. Grundkurs Medizin-Ethik. 2. izd. Dunaj: Facultas Universitätsverlag.
Preston, Beth. 1993. Heidegger and artificial intelligence. Philosophy and Phenomenological Research 53, št. 1:43–69. https://doi.org/10.2307/2108053
Searle, John. 1980. Minds, Brains and Programs. Behavioral and Brain Sciences 3, št. 3:417–457. https://doi.org/10.1017/s0140525x00005756
Stegu, Tadej. 2019. Transhumanizem in krščanska antropologija. Bogoslovni vestnik 79, št. 3:683–692. https://doi.org/10.34291/bv2019/03/stegu
Štivić, Stjepan. 2023. Kiborgizacija: nastanek in razvoj pojma. Bogoslovni vestnik 83, št. 4:883–892. https://doi.org/10.34291/bv2023/04/stivic
Žalec, Bojan. 2023. Ali je umetna inteligenca inteligenca v pravem pomenu besede? Vprašanje psihičnih značilnosti in splošnosti. Bogoslovni vestnik 83, št. 4:813–823. https://doi.org/10.34291/bv2023/04/zalec
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Kako citirati
