Človeški podobna umetna inteligenca in superinteligenca: verjetnost in glavne težave njunega oblikovanja

Bojan Žalec

doi:10.34291/BV2024/04/Zalec

Avtorji

Bojan Žalec Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.34291/BV2024/04/Zalec

Ključne besede:

verjetnost človeški podobne umetne inteligence, verjetnost superinteligence, splošnost, intuicija, abdukcija, zdravi razum, partikularnost inteligence, zunanjostnost inteligence, velika znanost

Povzetek

Avtor se ukvarja z vprašanjem verjetnosti nastanka umetne inteligence, podobne človeški, in nastanka superinteligence. Trdi, da ni verjeten nastop nobene. Verjetnost prve zavrne na podlagi argumentacije Erika J. Larsona, ki temelji na bistvenih značilnostih človeške inteligence, kot so splošnost, intuicija, zdravi razum in abdukcija. Verjetnost nastanka superinteligence zavrne na podlagi argumentov Françoisa Cholleta, ki poudarja ne-splošnost, situacijskost in kontekstualnost ter zunanjostnost inteligence. Avtor poudarja pomembnost pravilnega razumevanja pojma inteligence ter njene ustrezne opredelitve. Napačno razumevanje ima lahko negativne učinke, ki presegajo akademsko področje – vključno z neupravičenimi finančnimi dobički ter škodo pri organiziranju znanstvenega dela (velika znanost, znanost panja) in spodbujanju pogojev za ustvarjalnost.

Metrike

Nalaganej metrik....

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Aristotle. 1995. Politics. Prev. Benjamin Jowett. V: Jonathan Barnes, ur. The Complete Works of Aristotle. Zv. 2, 1986–2129. Princeton: Princeton University Press

Bostrom, Nick. 2020. Superintelligence: Paths, Dangers, Strategies. Oxford: Oxford University Press.

Chollet, François. 2017. The implausibility of intelligence explosion. Medium. 27. 11.

Https://medium.com/@francois.chollet/the-impossibility-of-intelligence-explosion-5be4a9eda6ec (pridobljeno 22. 8. 2023).

Chalmers, Alan. 1982. What Is This Thing Called Science. St. Lucia, AU: University of Queensland Press.

Dittrich, Tristan Samuel. 2021. Transhumanistisches Glückstreben und christliche Heilshoffnung: Ein Vergleich. Zeitschrift für Theologie und Philosophie 143, št. 3:452–474.

Dreyfus, Hubert L. 1972. What Computers Can’t Do: A Critique of Artificial Intelligence. New York: Harper and Row.

– – –. 1991. Being-in-the-World: A Commentary on Heidegger's Being in Time, Division I. Cambridge, MA: The MIT Press.

Dreyfus, Hubert, in Charles Taylor. 2015. Retrieving Realism. Cambridge, MA: Harvard University Press.

Engels, Friedrich. 1975. Dialektik der Natur. V: Karl Marx in Friedrich Engels, Werke. Zv. 20, 307–570. Berlin: Dietz Verlag.

Fuchs, Thomas. 2021. In Defense of Human Being: Foundational Questions of an Embodied Anthropology. Oxford: Oxford University Press.

Gibson, James Jerome. 1979. The Ecological Approach to Visual Perception. Boston: Houghton Mifflin.

Globokar, Roman. 2019. Normativnost človeške narave v času biotehnološkega izpopolnjevanja človeka. Bogoslovni vestnik 79, št. 3:611–628. https://doi.org/10.34291/bv2019/03/globokar

Good, Irving John. 1965. Speculations Concerning the First Ultraintelligent Machine. Advances in Computers 6:31–88. https://doi.org/10.1016/s0065-2458(08)60418-0

Gregorčič, Rok. 2023. Tehnološki razvoj v luči Habermasove etike diskurza. Bogoslovni vestnik 83, št. 4:911–922. https://doi.org/10.34291/bv2023/04/gregorcic

Klun, Branko. 2019. Transhumanizem in transcendenca človeka. Bogoslovni vestnik 79, št. 3:589–600. https://doi.org/10.34291/bv2019/03/klun

– – –. 2024. Problem religioznega izkustva v digitalno transformiranem svetu: Eksistencialno fenomenološki pristop. Bogoslovni vestnik 84, št. 1:19–32. https://doi.org/10.34291/bv2024/01/klun

Kurzweil, Ray. 2005. The Singularity is Near: When Humans Transcend Biology. London: Duckworth Overlook.

Landgrebe, Jobst, in Barry Smith. 2023. Why Machines will Never Rule the World: Artificial Intelligence without Fear. London: Routledge.

Larson, Erik J. 2021. The Myth of Artificial Intelligence: Why Computers Can't Think the Way We Do. Cambridge, MA: The Belknap Press of Harvard University Press.

Markram, Henry. 2013. Seven Challenges for Neuroscience. Functional Neurology 28:145–151.

McCulloch, Gregory. 1995. The Mind and Its World. London: Routledge.

Miščević, Nenad. 1988. Radnja i objašnjenje. Zagreb: Hrvatsko filozofsko društvo.

Oettinger, Anthony G. 1972. Preface. V: Hubert Dreyfus. What Computers Can’t Do: A Critique of Artificial Intelligence, xi-xiii. New York: Harper and Row.

Osredkar, Mari Jože. 2019. Religija kot izziv za transhumanizem. Bogoslovni vestnik 79, št. 3:657–668. https://doi.org/10.34291/bv2019/03/osredkar

Peirce, Charles Sanders. 1887. Logical Machines. The American Journal of Psychology 1, št. 1:165–170.

Petkovšek, Robert, in Bojan Žalec, ur. 2021. Transhumanism as a Challenge for Ethics and Religion. Zürich: Lit.

Platovnjak, Ivan, in Tone Svetelj. 2019. To Live a Life in Christ‘s Way: The Answer to a Truncated View of Transhumanism on Human Life. Bogoslovni vestnik 79, št. 3:669–682.

Pohar, Borut. 2019. Transhumanizem v službi človekove odgovornosti do stvarstva. Bogoslovni vestnik 79, št. 3:643–656. https://doi.org/10.34291/bv2019/03/pohar

Potrč, Matjaž. 1993. Phenomenology and Cognitive Science. Dettelbach: Verlag J. H. Röll.

– – –. 1996. Phenomenology and organic unity. V: Elisabeth Baumgartner, Wilhelm Baumgartner, Bojan Borstner, Matjaž Potrč, John Shawe-Taylor, Elisabeth Valentine, ur. Handbook Phenomenology and Cognitive Science, 185–197. Dettelbach: Verlag J. H. Röll.

– – –. 2004. Dinamična filozofija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Pouliquen, Tanguy Marie. 2022. Čar novih tehnologij in transhumanizem: 115 vprašanj. Ljubljana: Družina.

Rowlands, Mark, Joe Lau, in Max Deutsch. 2020. Externalism About the Mind. V: Edward N. Zalta, ur. The Stanford Encyclopedia of Philosophy.

Https://plato.stanford.edu/archives/win2020/entries/content-externalism/ (pridobljeno 1. 2. 2024).

Sire, James W. 2002. Izazov svjetonazora: pregled temeljnih svjetonazora [The Universe Next Door, 1997]. Zagreb: STEPress.

Russell, Bertrand. 2001. The Problems of Philosophy. Oxford: Oxford University Press.

Stegu, Tadej. 2019. Transhumanizem in krščanska antropologija. Bogoslovni vestnik 79, št. 3:683–692. https://doi.org/10.34291/bv2019/03/stegu

Strahovnik, Vojko. 2019. Vrline in transhumanistična nadgradnja človeka. Bogoslovni vestnik 79, št. 3:601–610. https://doi.org/10.34291/bv2019/03/strahovnik

Sturm, Wilfried. 2021. Transhumanismus und Digitalisierung: Theologisch-anthropologische Perspektiven. Zeitschrift für Theologie und Philosophie 143, št. 3:425–451.

Štivić, Stjepan. 2021. Upanje v krščanstvu in transhumanizem. Bogoslovni vestnik 81, št. 4:849–856. https://doi.org/10.34291/bv2021/04/stivic

– – –. 2023. Kiborgizacija: nastanek in razvoj pojma. Bogoslovni vestnik 83, št. 4:883–892. https://doi.org/10.34291/bv2023/04/stivic

Vodičar, Janez. 2019. Transhumanizem in katoliška vzgoja. Bogoslovni vestnik 79, št. 3:693–704. https://doi.org/10.34291/bv2019/03/vodicar

Turing, Alan. 1950. Computing Machinery and Intelligence. Mind 59, št. 236:433–460. https://doi.org/10.1093/mind/lix.236.433

Žalec, Bojan. 2019. Liberalna evgenika kot uničevalka temeljev morale: Habermasova kritika. Bogoslovni vestnik 79, št. 3:629–641. https://doi.org/10.34291/bv2019/03/zalec

– – –. 2023a. Ali je umetna inteligenca inteligenca v pravem pomenu besede? Vprašanje psihičnih značilnosti in splošnosti. Bogoslovni vestnik 83, št. 4:813–823. https://doi.org/10.34291/bv2023/04/zalec

– – –. 2023b. Človečnost v digitalni dobi: Izzivi umetne inteligence, transhumanizma in genetike. Ljubljana: Teološka fakulteta. Https://www.teof.uni-lj.si/uploads/Zalozba/ZnK86-Zalec-clovecnost_elektronska.pdf (pridobljeno 1. 2. 2024).