Morfometrija in gostota vrtač na izbranih pobočjih slovenskega krasa

Avtorji

  • Živa Novljan

DOI:

https://doi.org/10.4312/dela.56.89-108

Ključne besede:

geomorfologija, GIS, daljinsko zaznavanje, digitalni model višin, naklon, Slovenija

Povzetek

Vrtače so najbolj tipična površinska oblika krasa zmernih geografskih širin. Na podlagi obdelave digitalnega modela višin z orodji GIS smo proučili gostoto vrtač in njihove morfometrične lastnosti glede na naklon pobočij. Proučena so bila tri območja s primerljivimi reliefnimi, geološkimi, podnebnimi in hidrološkimi značilnostmi na Hrušici, Snežniku ter Slavniškem pogorju. Ugotovili smo, da se gostota in večina izbranih morfometričnih lastnosti spreminjajo sorazmerno z naklonom površja.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

ARSO [Agencija Republike Slovenije za okolje], 2014. Lidar. URL: http://gis.arso.gov.si/evode/profile.aspx?id=atlas_voda_Lidar@Arso (citirano 5. 4. 2019).

ARSO, 2019a. Povprečna letna temperatura zraka 1971–2000. URL: http://gis.arso.gov.si/wfs_web/faces/WFSLayersList.jspx (citirano 21. 4. 2019).

ARSO, 2019b. Povprečna letna višina korigiranih padavin 1971–2000. URL: http://gis.arso.gov.si/wfs_web/faces/WFSLayersList.jspx (citirano 21. 4. 2019).

Bahun, S., 1969. On the formation of dolines. Geološki vjesnik, 22, str. 25–32.

Calculate geometry attributes. ESRI. URL: https://pro.arcgis.com/en/pro-app/toolreference/data-management/calculate-geometry-attributes.htm (citirano 18. 9. 2021).

Čar, J., 1982. Geološka zgradba požiralnega obrobja Planinskega polja. Acta Carsologica, 10, str. 75–105.

Čar, J., Šebela, S., 1998. Bedding planes, moved bedding planes, connective fissures and horizontal cave passages (Examples from Postojna jama cave). Lezike, zdrsne lezike, vezne razpoke in horizontalni rovi (primeri iz Postojnske jame). Acta Carsologica, 27, 2, str. 75–95.

Čeru, T., Šegina, E., Gosar, A., 2017. Geomorphological dating of pleistocene conglomerates in Central Slovenia based on spatial analyses of dolines using LiDAR and ground penetrating radar. Remote Sensing, 9, 12, str. 1213–1237. DOI: 10.3390/rs9121213.

Digitalni model višin. Portal prostor. GURS. 2017. URL: https://www.e-prostor.gov.si/zbirke-prostorskih-podatkov/topografski-in-kartografski-podatki/digitalni-model-visin/digitalni-model-visin-z-locljivostjo-dmv-125-dmv-25-dmv-100/#tab2-1046 (citirano 20. 11. 2021).

Fill. ESRI. URL: http://desktop.arcgis.com/en/arcmap/10.3/tools/spatial-analysttoolbox/fill.htm (citirano 18. 9. 2021).

Ford, D. C., Williams, P. W., 2007. Karst hydrogeology and geomorphology. Chichester: John Wiley & Sons.

Frelih, M., 2014. Gostota, razporeditev in morfološke značilnosti vrtač na izbranih primerih v Sloveniji. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo.

Fuyuan, L., Yunan, D., 2013. An automated method to extract typical karst landform entities from contour lines on topographic maps. URL: http://www.geomorphometry.org/system/files/LiangDu2013geomorphometry.pdf (citirano 30. 4. 2018).

Gams, I., 2000. Doline morphogenetic processes from global and local viewpoints. Acta Carsologica, 29, 2, str. 123–138.

Gams, I., 2004. Kras v Sloveniji v prostoru in času. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

Gostinčar, P., 2013. The application of GIS methods in morphometrical analysis of dolines on limestone and dolomite bedrock. V: Michail, F., Bosak, P. (ur.). Proceedings of the 16th international congress of speleology. Brno, International Union of Speleology, Czech Speleological Society, str. 84–88.

Grlj, A., 2014. Uporaba digitalnega modela višin in izbranih večspektralnih izdelkov daljinskega zaznavanaja za iskanje kraških kotanj in brezstropih jam Podgorskega krasa. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo.

Grlj, A., 2020. Omejevanje kraških kotanj z analizo polrezov. Dela, 53, str. 5–22. DOI: 10.4312/dela.53.5-22.

Habič, P., 1978. Razporeditev kraških globeli v Dinarskem krasu. Geografski vestnik, 50, str. 17–31.

How focal statistics work. ESRI. URL: http://desktop.arcgis.com/en/arcmap/10.3/tools/spatial-analyst-toolbox/how-focalstatistics-works.htm (citirano 18. 9. 2021).

How to: Create points representing the highest or lowest elevations within polygon features. ESRI. URL: https://support.esri.com/en/technical-article/000011761 (citirano 18. 9. 2021).

Jennings, J. N., 1971. Karst. Cambridge: The M. I. T. Press.

Kataster jam. Jamarska zveza Slovenije. 2021. URL: https://kataster.jamarska-zveza.si/ (citirano 24. 12. 2021).

Komac, B., 2006. Dolec kot značilna oblika dolomitnega površja. Ljubljana: Založba ZRC.

Kranjc, A., 1972. Kraški svet Kočevskega polja in izraba njegovih tal. Geografski zbornik, 13, str. 129–159.

Kranjc, A., 1981. Prispevek k poznavanju razvoja krasa v Ribniški Mali gori. Acta Carsologica, 9, str. 26–85.

Miao, X., Qiu, X., Wu, S.-S., Luo, J., Gouzie, D. R., Xie, H., 2013. Developing efficient procedures for automated sinkhole extraction from Lidar DEMs. Photogrammetric Engineering & Remote Sensing, 79, 6, str. 545–554. DOI: 10.14358/PERS.79.6.545.

Mihevc, A., 2001. Speleogeneza Divaškega krasa. Ljubljana: Založba ZRC SAZU.

Mihevc, A., Mihevc, R., 2021. Morphological characteristics and distribution of dolines in Slovenia, a study of a lidar-based doline map of Slovenia. Acta Carsologica, 50, 1, str. 11–36. DOI: 10.3986/ac.v50i1.9462.

Mihevc, R., 2014. Kraške vrtače Dinarskega krasa. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za matematiko in fiziko, Oddelek za fiziko.

Minimum bounding geometry. ESRI. URL: http://desktop.arcgis.com/en/arcmap/10.3/tools/data-management-toolbox/minimumbounding-geometry.htm (citirano 18. 9. 2021).

Natek, K., 1983. Metoda izdelave in uporabnost splošne geomorfološke karte. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo.

Obu, J., 2011. Prepoznavanje kraških kotanj na podlagi digitalnega modela višin. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo.

Ogrin, D., 1996. Podnebni tipi v Sloveniji. Geografski vestnik, 68, str. 39–56.

Osnovna geološka karta SFRJ, L 33-77, Postojna. Osnovna geološka karta. 1967. 1 : 100.000. Beograd, Zvezni geološki zavod.

Osnovna geološka karta SFRJ, L 33-89, Ilirska Bistrica. Osnovna geološka karta. 1972. 1 : 100.000. Beograd, Zvezni geološki zavod.

Padro-Igúzquiza, E., Durán, J. J., Dowd, P. A., 2013. Automatic detection and delineation of karst terrain depressions and its application in geomorphological mapping and morphometric analysis. Acta Carsologica, 42, 1, str. 17–24. DOI: 10.3986/ac.v42i1.637.

Pleničar, M., 1970. Tolmač za list Postojna. Beograd, Zvezni geološki zavod, 62 str.

Radinja, D., 1969. Doberdobski kras. Morfogenetska problematika robne kraške pokrajine. Geografski zbornik, 11, str. 225–278.

Rahimi, M., Alexander, E. C., 2013. Locating sinkholes in lidar coverage of a glaciofluvial karst, Winona county, MN. V: Land, L., Doctor, H. D., Staphenson, J. B. (ur.). Sinkholes and the engineering and anvironmental impacts of karst. Carlsbad: National Cave and Karst Research Institute, str. 469–480.

Ravbar, N., Zorn, M., 2003. Some characteristics of dolines on the Kras plateau in southwestern Slovenia. Geomorphologia Slovaca, 3, 2, str. 64–72.

Sauro, U., 2012. Closed depressions in karst areas. V: White, W. B., Culved, D. C. (ur.). Encyclopedia of caves. Waltham: Academic Press, str. 140–152.

Stepišnik, U. 2010. Udornice v Sloveniji. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. URL: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LJJENT61 (citirano 24. 4. 2018).

Stepišnik, U., Kosec, G., 2011. Modelling of slope processes on karst. Acta Carsologica, 40, 2, str. 267–273. DOI: 10.3986/ac.v40i2.11.

Sweeting, M. M., 1972. Karst landforms. London: Macmillan.

Šikić, D., Pleničar, M., 1975. Tumač za list Ilirska Bistrica. Beograd: Zvezni geološki zavod.

Šušteršič, F., 1987. Drobno kraško površje ob severovzhodnem obrobju Planinskega polja. Acta Carsologica, 16, str. 51–82

Šušteršič, F., 1994. Classic dolines of classical site. Acta Carsologica, 23, str. 123–154.

Telbisz, T., Latos, T., Deak, M., Szekely, B., Koma, S., Standovar, T., 2016. The advantage of lidar digital terrain models in doline morphometry compared to topographic map based datasets - Aggtelek karst (Hungary) as an example. Acta Carsologica, 45, 1, str. 5–18. DOI: 10.3986/ac.v45i1.4138.

Verbovšek, T., 2020. Prostorska statistika globin vrtač na Matarskem podolju z metodo Getis-Ord. V: Ciglič, R. in sod. (ur.). Modeliranje pokrajine. Ljubljana: Založba ZRC SAZU, str. 9–18. DOI: 10.3986/9789610504696.

Waltham, A. C., Fookes, P. G., 2003. Engineering classification of karst ground conditions. Quarterly Journal of Engineering Geology and Hydrogeology, 36, str. 101–118.

Prenosi

Objavljeno

30.12.2021

Kako citirati

Novljan, Živa. (2021). Morfometrija in gostota vrtač na izbranih pobočjih slovenskega krasa. Dela, (56), 89–108. https://doi.org/10.4312/dela.56.89-108

Številka

Št. 56 (2021)

Rubrike

Razprave

Licenca

Avtorske pravice (c) 2021 Živa Novljan

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Dela v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.