Prepoznavanje in evidentiranje mejic: Preverjanje različnih metod na pilotnem območju Ljubljanskega barja

Barbara Lampič; Alenka Kastelic

doi:10.4312/dela.56.5-51

Avtorji

Barbara Lampič Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Alenka Kastelic

DOI:

https://doi.org/10.4312/dela.56.5-51

Ključne besede:

krajinska prvina, mejice, lidarsko zajeti podatki, operacija Ohranjanje mejic, Ljubljansko barje

Povzetek

Mejice so manj (pre)poznan element v kulturni pokrajini. V Sloveniji je v uradno evidenco vključenih 4522 mejic v skupni dolžini 458,5 km. Zaradi različnih dejavnikov se njihovo število in kakovost zmanjšujeta. Ker gre za pokrajinsko rastlinsko prvino, ki se v prostoru hitro spreminja, je za njeno ohranjanje in upravljanje pomembno ustrezno prepoznavanje in evidentiranje. Preverili smo več postopkov prepoznavanja mejic. Z uporabo lidarsko zajetih podatkov smo razvili dva pristopa in ju ovrednotili z vidika njune nadaljnje uporabnosti. Ugotovili smo, da je za učinkovito prepoznavanje in evidentiranje mejic pomembna ustrezna kombinacija metod, tudi geografsko terensko delo. Za ohranjanje mejic bodo, poleg metodološko ustreznega in ažurnega evidentiranja, odločilni medsektorsko usklajeni ukrepi ter ciljno ozaveščanje kmetov in širše javnosti o raznovrstnih funkcijah mejic v kulturni kmetijski pokrajini.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Allende Álvarez, F., Gómez Mediavilla, G., López Estébanez, N., 2021. Environmental, demographic and policy drivers of change in Mediterranean hedgerow landscape (Central Spain). Land Use Policy, 103, 105342. DOI: 10.1016/j.landusepol.2021.105342.

Allende Álvarez, F., Gomez-Mediavilla, G., López-Estébanez, N., Molina Holgado, P., 2021. Classification of Mediterranean hedgerows: A methodological approximation. MethodsX, 8, 101355. DOI: 10.1016/j.mex.2021.101355.

Baudry, J., Bunce, R. G. H., Burel, F., 2000. Hedgerows. An international perspective on their origin, function and management. Journal of Environmental Management, 60, 1, str. 7–22. DOI: 10.1006/jema.2000.0358 .

Boutin, C., Jobin, B., Belanger, L., Choinere L., 2002. Plant diversity in three types of hedgerows adjacent to cropfields, Biodiversity & Conservation, 11, 1, str. 1–25.

Bucik, J., Grbec, G., Kastelic, A., Pustavrh, M., Rigler, A., Strle, D., Šebela, M., Žemlja, K., 2017. Preverjanje, posodabljanje in izboljšanje evidence mejic na Ljubljanskem barju. Projektna naloga pri predmetu Izdelava okoljskih raziskovalnih projektov in presoj vplivov na okolje. Ljubljana, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, 46 str.

Burel, F., Baudry, J., 1990. Hedgerow network patterns and processes in France. V: Zoonneveld, I. S., Forman, T. T. R. (ur.). Channing landscapes. An ecological perspective. Berlin: Springer-Verlag, str. 99–120.

Čuš, J., 2019. Mejice skozi oči Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (osebni vir, 29. 3. 2019). Ljubljana.

Domanjko, G., Malačič, K., 2009. Mejice so zaveznik kmetijskim kulturam. Mejice med neurji, njihovo izginjanje in nega. Krajinski park Goričko. URL:http://www.park-goricko.org/download/9/2009/9/3463_8428_Mejice_za_sejem_2009_GD_KM.pdf (citirano 3. 3. 2019).

Dondina, O., Kataoka, L., Orioli, V., Bani, L., 2016. How to manage hedgerows as effective ecological corridors for mammals. A two-species approach. Agriculture, Ecosystem &Environment, 231, 1, str. 283–290.

Earnshaw, S., 2004. Hedgerows for California agriculture. A resource guide. Davis: CAFF. URL: http://www.caff.org/wp-content/uploads/2010/07/Hedgerow_manual.pdf (citirano 17. 5. 2019).

Estimating forest canopy density and height. ARCGIS. URL: https://desktop.arcgis.com/en/arcmap/10.3/manage-data/las-dataset/lidar-solutions-estimating-forest-density-and-height.htm (citirano 11. 10. 2019).

Farmers and hedgerow management. RSPB. URL: https://www.rspb.org.uk/our-work/conservation/conservation-and-sustainability/advice/conservation-land-management-advice/farm-hedges/farmers-and-hedgerow-management/ (citirano 29. 1. 2019).

Forman, R., Baudry, J., 1984. Hedgerows and hedgerow networks in landscape ecology. Environmental Management, 6, str. 495–510. DOI: 10.1007/bf01871575.

Garratt, P. D. M., Senapathi, D., Coston, J. D., Mortimer, R. S., Potts, G. S., 2017. The benefits of hedgerows for pollinators and natural enemies depends on hedge quality and landscape context. Agriculture, Ecosystem & Environment, 247, str 363–370.

Golobič, M., Penko Seidl, N., Lestan, K. A., Žerdin, M., Pačnik, L., Libnik, N., Vrbanjščak, M., Vrščaj, B., Kralj, T., Turk, B., Bergant, J., Šinkovec, M., 2015. Opredelitev krajinske pestrosti in krajinskih značilnosti, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ciljni raziskovalni program (CRP) »Zagotovimo si hrano za jutri« 2011–2020, končno poročilo projekta. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta.

Graham, L., Gaulton, R., Gerard, F., Staley, J. T., 2018. The influence of hedgerow structural condition on wildlife habitat provision in farmed landscapes. Biological Conservation, 220, str. 122–131. DOI: 10.1016/j.biocon.2018.02.017.

Heath, K. S., Soykan, U., Velas, L. K., Kelsey, R., Kroos, M. S., 2017. A bustle in the hedgerow. Woody field margins boost on farm avian diversity and abundance in an intensive agricultural landscape. Biological Conservation, 212, str. 153–161.

Hedgerow survey handbook. A standard procedure for local surveys in the UK. 2007. London: DEFRA. URL: https://assets.publishing.service.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/69285/pb11951-hedgerow-survey-handbook-070314.pdf (citirano 18. 1. 2019).

Izvedba laserskega skeniranja Slovenije. Blok 35 – tehnično poročilo o izdelavi izdelkov. 2015. Geodetski inštitut Slovenije. URL: http://gis.arso.gov.si/related/lidar_porocila/b_35_izdelava_izdelkov.pdf (citirano 10. 4. 2020).

Jančar, T., 2018. Popis pokošenosti na Ljubljanskem barju 2017 – popis rabe kmetijskih zemljišč s poudarkom na datumu košnje, verzija 2.0. Poročilo. Ljubljana: DOPPS.

Japelj, J., 2019. Mejice v Krajinskem parku Ljubljansko barje (Osebni vir, 17. 4. 2019). Ljubljana.

Kastelic, A., 2019. Mejice kot element slovenske kulturne pokrajine-stanje in vloga na primeru treh izbranih območjih. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.

Kmetijstvo na Ljubljanskem Barju. Projekt Ljuba. URL: http://www.ljuba.si/narava-kmetijstvo/kmetijstvo/ (citirano 26. 2. 2019).

Lampič, B., Kušar, S., Lamovšek Zavodnik, A., 2017. Model celovite obravnave funkcionalno degradiranih območij kot podpora trajnostnemu prostorskemu in razvojnemu načrtovanju v Sloveniji. Dela, 48, str. 5–31. DOI: 10.4312/dela.48.2.5-59.

Litza, K., Alignier, A., Closset-Kopp, D., Ernoult, A., Mony, C., Osthaus, M., Staley, J., Van Den Berge, S., Vanneste, T., Diekmann, M., 2022. Hedgerows as a habitat for forest plant species in the agricultural landscape of Europe. Agriculture, Ecosystems & Environment, 326, 107809. DOI: 10.1016/j.agee.2021.107809.

MKGP [Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano], 2016. Mejice za operacijo Ohranjanje mejic (interni vir, 4. 7. 2018).

MKGP, 2018a. Grafični podatki RABA za celo Slovenijo. URL: http://rkg.gov.si/GERK/ (citirano 10. 8. 2019).

MKGP, 2018b. Mejice za operacijo Ohranjanje mejic (interni vir, 4. 7. 2018).

MKGP, 2019. Navodila za izvajanje operacije ohranjanje mejic v okviru Kmetijsko-okoljskih-podnebnih plačil. 2. posodobitev. URL: https://www.program-podezelja.si/images/SPLETNA_STRAN_PRP_NOVA/5_Knji%C5%BEnica/Navodila_KRA_MEJ_kon_2018.pdf (citirano 11. 1. 2019).

MKGP, 2021. Skupni strateški načrt 2023–2027 za Slovenijo (osnutek). URL: https://skp.si/uporabne-povezave/strateski-nacrta-skupna-kmetijska-politika-skp (citirano 6. 11. 2021).

Molnarova, K., 2008. Long-term dynamics of the structural attributes of hedgerow networks in the Czech Republic. Three case studies in areas with preserved medieval field pattern. Journal of Landscape Studies, 1, str. 113–127.

Oreszczyn, S., Lane, A., 2000. The meaning of hedgerows in the English landscape: Different stakeholder perspectives and the implications for future hedge management. Journal of Environmental Management, 60, 1, str. 101–118. DOI: 10.1006/jema.2000.0365.

Oštir, K., 2006. Daljinsko zaznavanje. Ljubljana: Inštitut za antropološke in prostorske študije, ZRC SAZU.

Pavšič, J., 2008. Neživi svet Ljubljanskega barja, Geologija barja in njegovega obrobja. V: Pavšič, J. (ur.). Ljubljanski barje. Neživi svet, rastlinstvo, živalstvo, zgodovina in naravo varstvo. Ljubljana: Društvo slovenska matica, str. 6–16.

Pečjak, A., 2019. Mejice na zahodnem delu Ljubljanskega barja (osebni vir, 12. 4. 2019). Ljubljana.

Premrl, T., Turk., M., 2013. Drevesno-poljedelski podsistem na primeru protivetrnih pasov v Vipavski dolini. Gozdarski vestnik, 71, 5/6, str. 313–321.

Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (ReNPVO20–30). Uradni list RS, št. 31/20. URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO1985 (citirano 1. 8. 2020).

Sanchez, A, I., Lassaietta, L., McCollin, D., Bunce., R. G. H., 2010. The effect of hedgerow loss on microclimate in the Mediterranean region: An investigation in Central Spain. Agroforestry Systems, 78, 1, str. 13–25.

Stališče stičišča SVARUN. Končno stališče stičišča SVARUN: Krajinske značilnosti ključnega pomena za ohranjanje biodiverzitete. 2020. URL: https://www.program-podezelja.si/images/SPLETNA_STRAN_PRP_NOVA/Novice/2020/delavnica_SHERPA/SHERPA_Krajinske_zna%C4%8Dilnosti_stali%C5%A1%C4%8De_SVARUN_slo.pdf (citirano 12. 8. 2020)

Strokovne podlage za ustanovitev Krajinskega parka Ljubljansko barje. 2007. Ljubljana: Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana. URL: http://www.ljubljanskobarje.si/uploads/datoteke/strokovne_podlage_ohranjanje_narave.pdf (citirano 20. 2. 2019).

Šmid Hribar, M., 2008. Drevo kot dvopomenska dediščina. Magistrsko delo. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, 200 str. URL: http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/md_smid_hribar_mateja.pdf (citirano 1. 2. 2019).

Švab Lenarčič, A.., Oštir, K., 2015. Uporaba lidarskih podatkov za klasifikacijo pokrovnosti. Ljubljana: ZRC SAZU, 113 str.

The hedgerow regulations. Legislation. 1997. URL: http://www.legislation.gov.uk/uksi/1997/1160/contents/made (citirano 14. 5. 2019).

Zbirke prostorskih podatkov. E-prostor. URL: http://www.e-prostor.gov.si/zbirke-prostorskih-podatkov/topografski-in-kartografski-podatki/ortofoto/ (citirano 1. 2. 2019).

Žvikart, M., 2019. Pomen mejic za Zavod za Varstvo Narave RS (osebni vir, 22. 3. 2019). Ljubljana.