Organizacijski učinki socialnega kapitala pri delovanju organizacij v Upravni enoti Litija
DOI:
https://doi.org/10.4312/dela.56.109-130Ključne besede:
socialni kapital, organizacijski učinki, orodje SCAT, društva, Upravna enota Litija, SlovenijaPovzetek
V prispevku preučimo in ocenimo organizacijske učinke socialnega kapitala v Upravni enoti Litija. Socialni kapital je večplasten in težje merljiv pojem, zato ga obravnavamo s kombinacijo metod po korakih orodja SCAT in z njimi ovrednotimo organizacijske učinke socialnega kapitala (socialni kapital organizacij, socialna mreža organizacij in učinki v prostoru). V sklopu raziskave je bilo izvedeno anketiranje društev, intervjuvanje predstavnikov vozliščnih organizacij in metoda fokusne skupine. Z evalvacijo rezultatov raziskave na fokusni skupini smo izbrane metode ocenili kot primerne za vrednotenje organizacijskih učinkov socialnega kapitala. Na podlagi raziskave ugotavljamo, da je socialni kapital v skupnosti razvit, kažejo se možnosti za izboljšanje strukturne razsežnosti (mreženje, nastanek premostitvene organizacije).
Prenosi
Literatura
Agampodi, T., Agampodi, S. B., Glozier, N., Lelwala, T. A., Sirisena, K., Siribaddana, S., 2019. Development and validation of the Social Capital Assessment Tool in pregnancy for Maternal Health in Low and middle income countries (LSCATMH). BJM Open, 9. DOI:10.1136/bmjopen-2018-027781.
Ajpes [Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve], 2019. Letna poročila društev za leto 2019.
Anketiranje društev v UE Litija. Terensko delo. 2021.
Berwal, R., 2016. Social capital measurement of community based organizations in microfinance (A case of ethnography, sociological inquest and behavioral finance). Internal Journal for Innovative Research in Multidisciplinary Field, 2, 9, str. 10–26.
Bourdieu, P., 1986. The forms of capital. Handbook of theory and research for the sociology of education, str. 241–258. URL: https://www.socialcapitalgateway.org/sites/socialcapitalgateway.org/files/data/paper/2016/10/18/rbasicsbourdieu1986-theformsofcapital.pdf (citirano 6. 1. 2022).
Coleman, J., 1988. Social capital in the creation of human capital. The American Journal of Sociology, 94, str. 95–120.
Franklin, J. 2004. Social capital: Critical perspectives. V: Franklin, J. (ur.). Politics, trust and networks. London: South Bank University, str. 2–4. URL: https://www.lsbu.ac.uk/__data/assets/pdf_file/0003/9372/politics-trust-social-capital-families-research-working-paper.pdf (citirano 12. 5. 2020).
Fukuyama, F., 2000. Social capital and civil society. URL: https://www.researchgate.net/publication/5123592_Social_Capital_and_Civil_Society (citirano 28. 5. 2021).
GURS [Geodetska uprava Republike Slovenije], 2005. Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture. URL: https://www.e-prostor.gov.si/zbirke-prostorskih-podatkov/zbirni-kataster-gospodarske-javne-infrastrukture/ (citirano 24. 9. 2021).
GURS, 2017. Digitalni model z ločljivostjo 12,5. URL: https://www.e-prostor.gov.si/zbirke-prostorskih-podatkov/topografski-in-kartografski-podatki/digitalni-model-visin/digitalni-model-visin-z-locljivostjo-dmv-125-dmv-25-dmv-100/ (citirano 24. 9. 2021).
Iglič, H., 1988. Ego-centrične socialne mreže. Dužboslovne razprave, 6, 5, str. 82–93. URL: http://dk.fdv.uni-lj.si/dr/dr6Iglic.PDF (citirano 20. 12. 2020).
Krishna, A., Shrader, E., 1999. Social capital assessment tool. The World Bank. URL: https://www.researchgate.net/publication/228682677_The_Social_Capital_Assessment_Tool (citirano 9. 1. 2022).
Križan, C., 2012. Socialni kapital kot dejavnik uspešnosti turističnih asociacij v Sloveniji. Doktorska disertacija. Nova Gorica: Fakulteta za uporabne družbene študije.
Kühn, N., Koch, A., 2012. Eine Soziale Netzwerkanalyse: Die Effekte des Sozialfestivals auf regionale Identitätsbildung und regionale Transformation. V: Kapferer, E., Koch, A., Kühn, N., Sedmak, C. (ur.). Sozialatlas Lungau. Wien: Mandelbaum, str. 118–131.
Larsen, A. G., Ellersgaard, C. H., 2017. Identifying power elites—k-cores in heterogeneous affiliation networks. Social Networks, 50, str. 55–69. DOI: 10.1016/j.socnet.2017.03.009.
Lenarčič, B., 2010. Socialni kapital v virtualnih skupnostih. Koper: Univerzitetna založba Annales.
Logar, E., 2015. Gradniki in učinki socialnega kapitala v podeželski skupnosti. Primeri z Gorenjske in Sauerlanda. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo.
Markovič, R., 2015. Vpliv topoloških lastnosti kompleksnih mrež in dinamičnih lastnosti sklopljenih celičnih oscilatorjev na kolektivno dinamiko. Doktorska disertacija. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko.
Mavri, R., Černič Istenič, M., 2014. Podeželski turizem in socialni kapital v Sloveniji (primer vasi v občini Cerkno). Geografski vestnik, 86, 1, str. 51–61. DOI: 10.3986/GV86104.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2020. Društva in ustanove. URL: http://mrrsp.gov.si/rdruobjave/dr/index.faces (citirano 21. 11. 2020).
Mohan, G., Mohan, J., 2002. Placing social capital. Progress in Human Geography, 26, 2, str. 191–210. DOI: 10.1191/0309132502ph364ra.
Muco, E., 2019. Social capital and rural territories: the impact on local cooperation. Case study of Albania. Conference: MEDForum. URL: https://www.researchgate.net/publication/354551936_Social_capital_and_rural_territories_the_impact_on_local_cooperation_Case_study_of_Albania (citirano 7. 1. 2022).
Nardone, G., Sisto, R., Lopolito, A., 2010. Social capital in the LEADER Initiative: a methodological approach. Journal of Rural Studies, 26, str. 63–72. DOI: 10.1016/j.jrurstud.2009.09.001.
Podmenik, D., 2012. Preučevanje socialnega kapitala na podeželju: študija primera Slovenske Istre. R&R Raziskave in razprave, 5, 2, str. 61–96.
Potočnik Slavič, I., 2009. Socialni kapital na slovenskem podeželju. Dela, 31, str. 21–36. DOI: 10.4312/dela.31.21-36.
Potočnik Slavič, I., Rebernik, D., 2011. Omrežje centralnih naselij in dnevna migracija. V: Lampič, B., Rebernik, D. (ur.). Spodnje Podravje pred izzivi trajnostnega razvoja. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, str. 40–58.
Pravilnik o registru društev, registru podružnic tujih društev in evidenci društev v javnem interesu. Uradni list RS. URL: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV7271 (citirano 21. 11. 2020).
Putnam, R. D., 1993. What makes democracy work? National Civic Review, 82, 2, str. 101–107. DOI: 10.1002/ncr.4100820204.
Putnam, R. D., 1995. Bowling alone: America's declining social capital. Journal of Democracy, 6, 1, str. 65–78. DOI: 10.1353/jod.1995.0002.
Svendsen, G. T., Bjørnskov, C., 2007. How to construct a robust measure of social capital: Two contributions. Journal of Comparative Policy Analysis, 9, 3, str. 275–292. DOI: 10.1080/13876980701494699.
Teilmann, K., 2012. Measuring social capital accumulation in rural development. Journal of Rural Studies, 28, str. 458–465. DOI: 10.1016/j.jrurstud.2012.10.002.
Zhang, J., Luo, Y., 2017. Degree centrality, betweenness centrality, and closeness centrality in social network. Advances in Intelligent Systems Research, 132, str. 300–303. DOI: 10.2991/msam-17.2017.68.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2021 Jasna Sitar
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Dela v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
