Ali je nova ureditev volilnih okrajev za državnozborske volitve ustavna?
DOI:
https://doi.org/10.4312/dela.56.131-155Ključne besede:
volilna geografija, volilni okraji, Slovenija, Državni zbor Republike SlovenijePovzetek
Državni zbor RS je februarja 2021 sprejel novelo zakona, ki določa volilne enote in volilne okraje, uporabljene za državnozborske volitve. Novela minimalno spreminja ureditev, za katero je Ustavno sodišče RS leta 2018 ugotovilo, da je neustavna. V raziskavi smo preverili, v kolikšni meri nova ureditev izpolnjuje zakonska merila in odpravlja neustavno stanje. Primerjalna analiza, v katero sta poleg stare in nove ureditve vključena še dva predloga ureditve volilnih okrajev, ki ju je leta 2019 oblikovala strokovna skupina, kaže več pomanjkljivosti nove ureditve. Ta sicer odpravlja problem velikostno najbolj izstopajočih volilnih okrajev, ne rešuje pa problema njihove geografske nezaokroženosti. Posledično se lahko zgodi, da bo nova ureditev znova predmet ustavne presoje.
Prenosi
Literatura
Gaber, S., 1996. Volilni sistemi : zbornik. Ljubljana: Krtina.
Grad, F., 2004. Volitve in volilni sistem. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.
GURS, 2019. Register prostorskih enot. URL: https://www.e-prostor.gov.si/brezplacni-podatki/ (citirano 25. 4. 2019).
GURS, 2021. Register prostorskih enot. URL: https://www.e-prostor.gov.si/brezplacni-podatki/ (citirano 30. 11. 2021).
Hadjar, A., Beck, M., 2010. Who does not participate in elections in Europe and why is this?: A multilevel analysis of social mechanisms behind non-voting. European Societies, 12, 4, str. 521–542. DOI: 10.1080/14616696.2010.483007.
Krašovec, A., 2007. Volilne študije. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Lijphart, A., 1994. Electoral systems and party systems : a study of twenty-seven democracies, 1945–1990. Oxford: Oxford University Press.
McAllister, I., Makkai, T., 1993. Institutions, society or protest? Explaining invalid votes in Australian elections. Electoral Studies, 12, 1, str. 23–40. DOI: 10.1016/0261-3794(93)90004-4.
MMC RTV SLO, 2021. Zelena luč poskusu uskladitve glede volilne zakonodaje. URL: https://www.rtvslo.si/slovenija/zelena-luc-poskusu-uskladitve-glede-volilne-zakonodaje/568786 (citirano 11. 2. 2021).
MNZ, 2019. Centralni register prebivalstva – število volivcev po hišnih številkah.
Norris, P., 2004. Electoral engineering voting rules and political behavior. Cambridge: Cambridge University Press.
Pogorelec, J., 1998. Sistem volitev v Državni zbor : nekaj predlogov za njegovo izboljšanje. Pravna praksa.
Power, T. J., Garand, J. C., 2007. Determinants of invalid voting in Latin America. Electoral Studies, 26, 2, str. 432–444. DOI: 10.1016/j.electstud.2006.11.001.
Razpotnik, B., 2020. V prvem polletju 2020 dve tretjini več medobčinskih selitev kot v istem obdobju leta 2019. URL: https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/9232 (citirano 6. 12. 2021).
Ribičič, C., 1996. Osebnost kandidatov in sorazmerna zastopanost strank. V: Gaber, S. (ur.). Volilni sistemi. Ljubljana: Krtina, str. 283–303.
Rogelj, B., 2011. Političnogeografska analiza volilnega sistema volitev v Državni zbor Republike Slovenije. Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.
Rogelj, B., 2012. Ureditev volilnih enot v državnozborskem volilnem sistemu. Dela, 37, str. 107–128.
Rogelj, B., Krevs, M., Veršič, A., Prešern, M., 2019a. Predlog sprememb območij volilnih enot in volilnih okrajev (Poročilo Medresorske delovne skupine za pripravo sprememb in dopolnitev ZVDZ). Ljubljana.
Rogelj, B., Krevs, M., Veršič, A., Prešern, M., 2019b. Dopolnjen predlog sprememb območij volilnih enot in volilnih okrajev (Poročilo Medresorske delovne skupine za pripravo sprememb in dopolnitev ZVDZ). Ljubljana.
Ustavno sodišče RS, 1992. Odločba U-I-128/92. Ljubljana.
Ustavno sodišče RS, 2003. Odločba U-I-226/00. Ljubljana.
Ustavno sodišče RS, 2018. Odločba U-I-32/15-56. Ljubljana.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor – ZDVEDZ-B. 2021. Uradni list RS, 29/21. Ljubljana.
Zakon o volitvah v državni zbor. 2017. Uradni list RS, 23/17. Ljubljana.
ZRSS [Zavod Republike Slovenije za statistiko], 1994. Rezultati raziskovanj – volitve 1992 (št. 600). Ljubljana.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2021 Boštjan Rogelj

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Dela v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.