Vpliv Blaža Kocena (Blasiusa Kozenna) in njegovega geografskega atlasa na razvoj hrvaške šolske kartografije
DOI:
https://doi.org/10.4312/dela.56.193-218Ključne besede:
hrvaška šolska kartografija, poučevanje geografije, nacionalna identiteta, Blaž Kocen (Blasius Kozenn)Povzetek
V prispevku analiziramo pomen Kocenovih atlasov za razvoj hrvaške šolske kartografije. S primerjavo nemških in hrvaških izdaj v obdobju med letoma 1887 in 1943 spremljamo razvoj na področju tiskanja zemljevidov, kartografskih tehnik, jezikovnih redakcij toponimije in vključevanja tematskih kart ter vpliv političnega diskurza (nemški centralizem proti slovanskim nacionalizmom) na geografski obseg in vsebino zemljevidov, ki so jih uporabljali v izobraževalnem procesu.
Prenosi
Literatura
Altić, M., 2003. Povijesna kartografija: kartografski izvori u povijesnim znanostima [Historical Cartography: Cartographic Sources in Historical Sciences]. Zagreb: Publishing house Meridijani.
Altić, M., 2019. Cartography between imperial politics and national movements: 19th century mapping of Croatia. Special issue of Cartographica 54/4, monograph 55, Toronto: University of Toronto Press.
Black, J., 2000. Maps and history, constructing images of the past. New Haven and London: Yale University Press.
Bradaška, F., 1867. Sravnjivajući zemljopis za više razrede srĕdnjih učionah [Geography for the Higher Grades of Secondary Schools], Zagreb: Ljudevit Gaj.
Bratec Mrvar, R., Lukas B., Fridl, J., Kladnik, D., Kunaver J., 2011. Kocenov srednješolski atlas kot didaktična prelomnica. Ljubljana: Založba ZRC.
Cuvaj, A., 1910. Građa za povijest školstva: sv. IV od 31. prosinca 1851. do 20. listopada 1860. [Sources for the History of Education: Volume IV for Period December 31, 1851 - 20 October, 1860]. Zagreb: Kr. hrv.-slav.-dalm. zem. vlada, Odjelaza bogošt. i nastavu.
Cuvaj, A., 1910. Građa za povijest školstva: sv. V od 20. listopada 1860. do 20. travnja 1868. [Sources for the History of Education: Volume V for Period October 20, 1860 - 20 April 20, 1868]. Zagreb: Kr. hrv.-slav.-dalm. zem. vlada, Odjela za bogošt. i nastavu.
Dobrilović, A., 1887. Zemljopis za niže razrede srednjih škola [Geography for Lower Grades of Secondary School]. Zadar: Brzotiskom Narodnog lista.
Dörflinger, J., Hühnel, H., 1995. Atlantes Austriaci, Österreichische Atlanten 1. Band 1561-1918, 2 Teilband. Wien: Böhlau Verlag.
Gross, M., Szabo, A., 1992. Prema hrvatskome građanskom društvu. [Towards the Croatian Bourgeois Society]. Zagreb: Nakladni zavod Globus.
Jelavich, C., 1992. Južnoslavenski nacionalizmi, jugoslavensko ujedinjenje i udžbenici prije 1914 [South Slav Nationalisms, Texbooks and Yugoslav Union before 1914]. Zagreb: Nakladni zavod Globus i Školska knjiga.
Klaić, V., 1888. Atlas za hrvatsku povjestnicu, sastavio ga Vjekoslav Klaić. Zagreb: Carl Albrecht.
Kretschmer, I., 1995. Atlantes Austriaci, Österreichische Atlanten 2. Band 1919-1994. Wien: Böhlau Verlag.
Mandić, D., 1903. Kozennov geografički atlas izrađen po V. v. Hardtz i W.Schmidrtu. Za srednje škole s hrvatski nastavnim jezikom priredio i upotpunio dr. Hinko pl. Hranilović. Glasnik hrvatskoga naravoslovnog društva, XIV, pp. 178–179.
Mařik, V., 1861. Kratak opis Carevine Austrijanske [A Brief Description on the Austrian Empire]. Zagreb: Dragutin Albrecht.
Mařik, V., 1865. Zemljopis Trojedne Kraljevine [Geography of the Triune Kingdom]. Zagreb: Dragutin Albrecht.
Matković, P., 1866. Statistika Austrijske Carevine [The Statistics of the Austrian Empire]. Zagreb: Narodna tiskarnica Ljudevita Gaja.
Matković, P., 1874. Geografsko-statistički pregled Austro-Ugarske Monarhije [Geographical and Statistical Review of the Austro-Hungarian Monarchy]. Zagreb: Narodna tiskara dra. Ljudevita Gaja.
Modec, Lj., 1867. Rukovodnik u risanju zemljovida [A Guide in Drawing Maps]. Zagreb: [s.n.].
Modrić Blivajs, D., 2007. Kakvi su bili povijesni srednjoškolski udžbenici u banskoj Hrvatskoj u razdoblju Khuenova banovanja? [What’s like the history textbooks in Croatia during the Era of Ban Khuen were?]. Časopis za suvremenu povijest, 3, pp. 777–849.
Sabljar, V., 1866. Miestopisni rječnik kraljevinah Dalmacije, Hervatske i Slavonije [The Toponymic Dictionary of the Kingdoms of Dalmatia, Croatia and Slavonia]. Zagreb: Antun Jakić.
Stančić, N., 2002. Hrvatska nacija i nacionalizam u 19. i 20. stoljeću [Croatian Nation and Nationalism in the 19th and 20th Centuries]. Zagreb: Barbat.
Zoričić, P., 1865. Zemljopis za niže gimnazije i realke. Zagreb: Narodna tiskarna dra. Ljudevita Gaja.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2021 Mirela Altić
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Dela v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
