Ponorni kontaktni kras Zrenjskega ravnika, Istra, Hrvaška
DOI:
https://doi.org/10.4312/dela.58.5-26Ključne besede:
geomorfologija, kras, kontaktni kras, Istra, HrvaškaPovzetek
Zrenjski ravnik je kraška uravnava v severni Istri na Hrvaškem, ki ima na severnem in južnem robu obsežna območja ponornega kontaktnega krasa. Vodotoki pritekajo z eocenskih klastičnih kamnin in ponikajo v zakrasele karbonatne kamnine pretežno kredne starosti. Na območju smo opravili morfografsko, morfostrukturno in morfometrično analizo in nato morfogenetsko in morfodinamično interpretacijo. Zaključili smo, da je razvoj kontaktnega krasa potekal vsaj v treh različnih fazah. Najprej je deloval kot korozijska uravnava v plitvem krasu, kasneje je prišlo do tektonskega dviga in antecedentnega vrezovanja vodotokov v korozijsko uravnavo. Šele v zadnji fazi je prišlo do pretočitve površinskih tokov v podzemlje in oblikovanja kontaktnega krasa.
Prenosi
Literatura
Biondić, R., Petrič, M., Rubinić, J., 2015. Overview of the hydrology. V: Zupan Hajna, N., Ravbar, N., Rubinić, J., Petrič, M. (ur.). Life and water on karst. Monitoring transboundary water resources of Northern Istria. Postojna: Založba ZRC, str. 60–73.
Ehlen, J., 2004. Canyon. V: Gaudie, A. S. (ur.). Encyclopedia of geomorphology. New York: Routledge, str. 116–116.
Gams, I., 1959. H geomorfologiji kraškega polja Globodola in okolice. Acta Carsologica, 2, 1, str. 27–65.
Gams, I., 1962. Slepe doline v Sloveniji. Geografski zbornik, 7, 1, str. 263-306.
Gams, I., 1985/1986. Kontaktni fluviokras. Acta Carsologica, 14/15, 1, str. 71–87.
Gams, I., 1995. Types of the contact karst. Studia carsologica, 6, 1, str. 98–116.
Gams, I., 2001. Notion and forms of contact karst. Acta Carsologica, 30, 2, str. 69–71.
Gams, I., 2003. Kras v Sloveniji v prostoru in času. Ljubljana: Založba ZRC.
Gams, I., Kunaver, J., Radinja, D., 1973. Slovenska kraška terminologija. Ljubljana: Katedra za fizično geografijo, Univerza v Ljubljani.
Geoportal. 2022. URL: https://geoportal.dgu.hr/ (citirano 14. 5. 2022).
Gostinčar, P., 2011. Kontaktni kras v Kočevskem Rogu in Kočevski Mali gori. Dela, 35, str. 27–43. DOI: 10.4312/dela.35.27-44. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.35.27-44
Gostinčar, P., 2016. Geomorphological characteristics of karst on contact between limestone and dolomite in Slovenia. PhD thesis. Ljubljana: Univerza v Novi Gorici.
Habič, P., 1985–1986. Površinska razčlenjenost Dinarskega krasa. Acta Carsologica, 14-15, 1, str. 39–58.
Komac, B., 2004. Dolomitni kras ali fluviokras? Geografski vestnik, 1, 76, str. 53–60.
Komac, B., 2006. Dolec kot značilna oblika dolomitnega površja. Ljubljana: Založba ZRC. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612545208
Kozamernik, E., 2016. Morfogeneza slepe doline Brdanska dana. Dela, str. 119–133. DOI: 10.4312/dela.45.119-133. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.45.119-133
Melik, A., 1955. Kraška polja Slovenije v pleistocenu. Ljubljana: SAZU.
Melik, A., 1961. Fluvialni elementi na krasu. Geografski zbornik, 6, 1, str. 333–362.
Mihevc, A., 1991a. Morfološke značilnosti ponornega kontaktnega krasa v Sloveniji Geografski vestnik, 63, 1, str. 41–50.
Mihevc, A., 1991b. Morfološke značilnosti ponornega kontaktnega krasa: izbrani primeri s slovenskega krasa. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.
Mihevc, A., 1994. Morfoloske znacilnosti Matarskega podolja. Annales. Series historia naturalis., str. 163–168.
Novak, D., 1962. Kraške oblike z vodno funkcijo. Geografski vestnik, 34, 1, str. 129–132.
Otoničar, B., 2015. Overview of the geology. V: Zupan Hajna, N., Ravbar, N., Rubinić, J., Petrič, M. (ur.). Life and water on karst. Monitoring transboundary water resources of Northern Istria. Postojna: Založba ZRC, str. 43–58.
Pavlopoulos, K., Evelpidou, N., Vassilopoulos, A., 2009. Mapping Geomorphological Environments. Berlin: Springer. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-642-01950-0
Pleničar, M., Polšak, A., Sikić, D., 1973. Osnovna geološka karta 1 : 100.000. Tolmač za list Trst L 33-88. Beograd: Zvezni geološki zavod.
Radinja, D., 1967. Vremska dolina in Divaški Kras : problematika kraške morfogeneze. Geografski zbornik, 10, str. str. 157–269.
Radinja, D., 1972. Zakrasevanje v Sloveniji v luči celotnega morfogenetskega razvoja. Geografski zbornik, 13, 1, str. 197–243.
Roglić, J., 1957. Zaravni na vapnencima. Geografski glasnik, 19, 1, str. 103–134.
Roglić, J., 1958. Odnos riječne erozije i krškog procesa. V. kongres geografa FNR Jugoslavije, str. 103–134.
Sauro, U., 2001. Aspects of contact karst in the Venetian Fore-Alps. Acta Carsologica, 30, 2, str. 89–102.
Stepišnik, U., 2009. Active and relict alluvial fans on contact karst of the Vrhpoljska brda hills, Slovenia. Acta geographica Slovenica, 49, 2, str. 245-262. DOI: 10.3986/ AGS49201. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49201
Stepišnik, U., 2010. Relict alluvial fans of Matarsko podolje and Vrhpoljska brda, Slovenia. Zeitschrift für Geomorphologie, 54, 1, str. 17-29. DOI: 10.1127/0372- 8854/2010/0054-0002. DOI: https://doi.org/10.1127/0372-8854/2010/0054-0002
Stepišnik, U., 2020. Fizična geografija krasa Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Stepišnik, U., Černuta, L., Ferk, M., Gostinčar, P., 2007. Reliktni vršaji kontaktnega krasa severozahodnega dela Matarskega podolja. Dela, 28, 1, str. 29–42. DOI: 10.4312/dela.28.29-42. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.28.29-42
Stepišnik, U., Kosec, G., 2011. Modelling of slope processes on karst. Acta Carsologica, 40, 2, str. 267–273. DOI: 10.3986/ac.v40i2.11. DOI: https://doi.org/10.3986/ac.v40i2.11
Žebre, M., Stepišnik, U., 2015. Glaciokarst landforms and processes of the southern Dinaric Alps. Earth Surface Processes and Landforms, 40, 11, str. 1493–1505. DOI: 10.1002/esp.3731. DOI: https://doi.org/10.1002/esp.3731
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Uroš Stepišnik
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Dela v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
