Kvantitativni postopek identifikacije grbinastih travnikov na območju Triglavskega narodnega parka

Sašo Stefanovski; Barbara Lampič

doi:10.4312/dela.58.27-48

Avtorji

Sašo Stefanovski Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Barbara Lampič Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/dela.58.27-48

Ključne besede:

grbinasta tla, digitalni model višin, indeks topografske odprtosti, LiDAR, podatkovni sloj grbinastih travnikov, Julijske Alpe

Povzetek

Na območju Triglavskega narodnega parka zasledimo poseben tip travnikov – grbinaste travnike. Zaradi človekove dejavnosti imajo grbinasti travniki ne le naravovarstveno, ampak tudi kulturno vrednost. Zato je od leta 2004 v Programu razvoja podeželja (PRP) vzpostavljen sistemski ukrep za ohranjanje grbinastih travnikov. Kmetje so za njihovo vzdrževanje upravičeni do izravnalnih plačil, a je ta podpora nizka, med manj poznanimi in zelo slabo uveljavljenimi. Uradni prostorski sloj grbinastih travnikov je, kljub terenski preveritvi in nadgradnji v letu 2021, necelovit in deloma pomanjkljiv. Namen članka je prikaz nove metode oziroma razvoja kvantitativnega postopka identifikacije grbinastih travnikov na območju Triglavskega narodnega parka. Omejitev postopka je, da ni neposredno uporaben za zaznavanje grbinastih travnikov brez naknadnega terenskega ali digitalnega pregleda. Z njegovo uporabo smo predstavili možnost učinkovite nadgradnje obstoječega uradnega prostorskega sloja grbinastih travnikov.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

ARSO [Agencija Republike Slovenije za okolje], 2015. Podatki LIDARskega snemanja. URL: http://gis.arso.gov.si/evode/profile.aspx?id=atlas_voda_Lidar@Arso (citirano 15. 6. 2019).

Ambrožič, T., 2006. Grbinasti travniki v Zgornji Radovni. Diplomsko delo. Ljubljana: Biotehniška fakulteta.

Bergant, J., Kastelic, P., Bertoncelj, I., Travnikar, T., Bedrač, M., Vrščaj, B., 2019. Analiza in priprava strokovnih izhodišč s predlogi varstvenih ukrepov za ohranjanje grbinastih travnikov v Triglavskem narodnem parku. Končno poročilo. Ljubljana: Kmetijski inštitut Slovenije.

Bergant, J., Kastelic, P., Bertoncelj., I., 2020. Uporaba reliefnega koeficienta za zaznavanje potencialnih območij grbinastih travnikov na osnovi posnetkov laserskega skeniranja površja (LiDAR). V: Ciglič, R., Geršič. M., Perko, D., Zorn, M. (ur.). GIS v Sloveniji 15. Ljubljana: Založba ZRC.

Bizjak, J., 1999. Pocarjeva domačija v dolini Radovne. Ljubljana: Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino.

Cvetek, J., 1971. Grbinasti travniki s posebnim ozirom na Bohinj. Geografski vestnik, 42, str. 67–78.

Embleton-Hamann, C., 2004. Processes responsible for the development of a pit and mound microrelief. Catena, 57, 2, str. 175–185. DOI: 10.1016/j.catena.2003.10.017. DOI: https://doi.org/10.1016/j.catena.2003.10.017

Golobič M., Penko Seidl, N., Lestan, A. N., Pačnik, L., Libnik, N., Vrbajnščak, M., Vrščaj, B., Kralj, T., 2015. Opredelitev krajinske pestrosti in krajinskih značilnosti, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Končno poročilo, Ciljni raziskovalni program V4–143. Ljubljana.

Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila 2015–2020. 2015. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Koblar, S., 2013. Morfogeneza grbinastih travnikov. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Lampič, B, Kastelic, A., 2021. Prepoznavanje in evidentiranje mejic: preverjanje različnih metod na pilotnem območju Ljubljanskega barja. Dela, 56, str. 5–51. DOI: 10.4312/dela.56.5-51. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.56.5-51

Meng, X., Xiong, L., Yang, X., Yang, B., Tang, G., 2018. A terrain openness index for the extraction of karst Fenglin and Fengcong landform units from DEMs. Journal of Mountain Science, 15, 4, str. 752–764. DOI: 10.1007/s11629-017-4742-z. DOI: https://doi.org/10.1007/s11629-017-4742-z

MKGP [Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano], 2019. Dejanska raba tal. URL: https://rkg.gov.si/vstop/ (citirano 15. 12. 2022).

MKGP [Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano], 2022a. Grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva. URL: https://rkg.gov.si/vstop/ (citirano 15. 12. 2022).

MKGP [Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano], 2022b. Dejanska raba tal. URL: https://rkg.gov.si/vstop/ (citirano 15. 12. 2022).

Odar, Š., 1993. Okoljevarstvena problematika izravnavanja grbinastih travnikov v Bohinju. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Operacija: Grbinasti travniki: Podukrep 10.1 – Plačilo kmetijsko-okoljskih-podnebnih obveznosti, 2018. Program razvoja podeželja. URL: https://www.program-podezelja.si/sl/ukrepi-in-podukrepi-prp-2014-2020/m10-kmetijsko-okoljska-podnebna-placila/podukrep-10-1-placilo-kmetijsko-okoljskih-podnebnih-obveznosti/grbinasti-travniki (citirano 9. 6. 2019).

Piskernik, A., 1960/61. Grbinasti travniki. Proteus, 7, str. 187–188.

Prezelj, K., 2012. Vegetacija in vlažnostne razmere na grbinastih travnikih v Zgornji Radovni in Krmi. Diplomsko delo. Ljubljana: Biotehniška fakulteta.

Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo. Skupna kmetijska politika 2023–2027. URL: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/skupna-kmetijska-politika-po-letu-2020/ (citirano 2. 11. 2022).

TNP [Triglavski narodni park]. O parku. URL: https://www.tnp.si/sl/spoznajte/podatki-o-parku-2/ (citirano 5. 12. 2022).

Usnik, S., Erjavec D., Žvikart, M., Dobravec, M., 2021. Kartiranje grbinastih travnikov v Sloveniji. Končno poročilo. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.

Yokohama, R., Shirasawa, M., Pike, R. J., 2002. Visulizing Topography by openness: A new application of image processing to digital elevation models. Photogrammetric Engineering & Remote Sensing, 68, 3, str. 257–265.

ZRSVN [Zavod Republike Slovenije za varstvo narave], 2011. Evidenčni sloj grbinastih travnikov.

ZRSVN [Zavod Republike Slovenije za varstvo narave], 2021. Evidenčni sloj grbinastih travnikov.

Zwitter, Ž., 2021. Ljudsko poimenovanje grbinastih travnikov (osebni vir, 15. 10. 2021). Ljubljana.