Kvantitativni postopek identifikacije grbinastih travnikov na območju Triglavskega narodnega parka
DOI:
https://doi.org/10.4312/dela.58.27-48Ključne besede:
grbinasta tla, digitalni model višin, indeks topografske odprtosti, LiDAR, podatkovni sloj grbinastih travnikov, Julijske AlpePovzetek
Na območju Triglavskega narodnega parka zasledimo poseben tip travnikov – grbinaste travnike. Zaradi človekove dejavnosti imajo grbinasti travniki ne le naravovarstveno, ampak tudi kulturno vrednost. Zato je od leta 2004 v Programu razvoja podeželja (PRP) vzpostavljen sistemski ukrep za ohranjanje grbinastih travnikov. Kmetje so za njihovo vzdrževanje upravičeni do izravnalnih plačil, a je ta podpora nizka, med manj poznanimi in zelo slabo uveljavljenimi. Uradni prostorski sloj grbinastih travnikov je, kljub terenski preveritvi in nadgradnji v letu 2021, necelovit in deloma pomanjkljiv. Namen članka je prikaz nove metode oziroma razvoja kvantitativnega postopka identifikacije grbinastih travnikov na območju Triglavskega narodnega parka. Omejitev postopka je, da ni neposredno uporaben za zaznavanje grbinastih travnikov brez naknadnega terenskega ali digitalnega pregleda. Z njegovo uporabo smo predstavili možnost učinkovite nadgradnje obstoječega uradnega prostorskega sloja grbinastih travnikov.
Prenosi
Literatura
ARSO [Agencija Republike Slovenije za okolje], 2015. Podatki LIDARskega snemanja. URL: http://gis.arso.gov.si/evode/profile.aspx?id=atlas_voda_Lidar@Arso (citirano 15. 6. 2019).
Ambrožič, T., 2006. Grbinasti travniki v Zgornji Radovni. Diplomsko delo. Ljubljana: Biotehniška fakulteta.
Bergant, J., Kastelic, P., Bertoncelj, I., Travnikar, T., Bedrač, M., Vrščaj, B., 2019. Analiza in priprava strokovnih izhodišč s predlogi varstvenih ukrepov za ohranjanje grbinastih travnikov v Triglavskem narodnem parku. Končno poročilo. Ljubljana: Kmetijski inštitut Slovenije.
Bergant, J., Kastelic, P., Bertoncelj., I., 2020. Uporaba reliefnega koeficienta za zaznavanje potencialnih območij grbinastih travnikov na osnovi posnetkov laserskega skeniranja površja (LiDAR). V: Ciglič, R., Geršič. M., Perko, D., Zorn, M. (ur.). GIS v Sloveniji 15. Ljubljana: Založba ZRC.
Bizjak, J., 1999. Pocarjeva domačija v dolini Radovne. Ljubljana: Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino.
Cvetek, J., 1971. Grbinasti travniki s posebnim ozirom na Bohinj. Geografski vestnik, 42, str. 67–78.
Embleton-Hamann, C., 2004. Processes responsible for the development of a pit and mound microrelief. Catena, 57, 2, str. 175–185. DOI: 10.1016/j.catena.2003.10.017. DOI: https://doi.org/10.1016/j.catena.2003.10.017
Golobič M., Penko Seidl, N., Lestan, A. N., Pačnik, L., Libnik, N., Vrbajnščak, M., Vrščaj, B., Kralj, T., 2015. Opredelitev krajinske pestrosti in krajinskih značilnosti, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Končno poročilo, Ciljni raziskovalni program V4–143. Ljubljana.
Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila 2015–2020. 2015. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Koblar, S., 2013. Morfogeneza grbinastih travnikov. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Lampič, B, Kastelic, A., 2021. Prepoznavanje in evidentiranje mejic: preverjanje različnih metod na pilotnem območju Ljubljanskega barja. Dela, 56, str. 5–51. DOI: 10.4312/dela.56.5-51. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.56.5-51
Meng, X., Xiong, L., Yang, X., Yang, B., Tang, G., 2018. A terrain openness index for the extraction of karst Fenglin and Fengcong landform units from DEMs. Journal of Mountain Science, 15, 4, str. 752–764. DOI: 10.1007/s11629-017-4742-z. DOI: https://doi.org/10.1007/s11629-017-4742-z
MKGP [Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano], 2019. Dejanska raba tal. URL: https://rkg.gov.si/vstop/ (citirano 15. 12. 2022).
MKGP [Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano], 2022a. Grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva. URL: https://rkg.gov.si/vstop/ (citirano 15. 12. 2022).
MKGP [Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano], 2022b. Dejanska raba tal. URL: https://rkg.gov.si/vstop/ (citirano 15. 12. 2022).
Odar, Š., 1993. Okoljevarstvena problematika izravnavanja grbinastih travnikov v Bohinju. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Operacija: Grbinasti travniki: Podukrep 10.1 – Plačilo kmetijsko-okoljskih-podnebnih obveznosti, 2018. Program razvoja podeželja. URL: https://www.program-podezelja.si/sl/ukrepi-in-podukrepi-prp-2014-2020/m10-kmetijsko-okoljska-podnebna-placila/podukrep-10-1-placilo-kmetijsko-okoljskih-podnebnih-obveznosti/grbinasti-travniki (citirano 9. 6. 2019).
Piskernik, A., 1960/61. Grbinasti travniki. Proteus, 7, str. 187–188.
Prezelj, K., 2012. Vegetacija in vlažnostne razmere na grbinastih travnikih v Zgornji Radovni in Krmi. Diplomsko delo. Ljubljana: Biotehniška fakulteta.
Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo. Skupna kmetijska politika 2023–2027. URL: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/skupna-kmetijska-politika-po-letu-2020/ (citirano 2. 11. 2022).
TNP [Triglavski narodni park]. O parku. URL: https://www.tnp.si/sl/spoznajte/podatki-o-parku-2/ (citirano 5. 12. 2022).
Usnik, S., Erjavec D., Žvikart, M., Dobravec, M., 2021. Kartiranje grbinastih travnikov v Sloveniji. Končno poročilo. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.
Yokohama, R., Shirasawa, M., Pike, R. J., 2002. Visulizing Topography by openness: A new application of image processing to digital elevation models. Photogrammetric Engineering & Remote Sensing, 68, 3, str. 257–265.
ZRSVN [Zavod Republike Slovenije za varstvo narave], 2011. Evidenčni sloj grbinastih travnikov.
ZRSVN [Zavod Republike Slovenije za varstvo narave], 2021. Evidenčni sloj grbinastih travnikov.
Zwitter, Ž., 2021. Ljudsko poimenovanje grbinastih travnikov (osebni vir, 15. 10. 2021). Ljubljana.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Sašo Stefanovski, Barbara Lampič
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Dela v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
