Značilnosti stacionarnega turističnega obiska v mestnih občinah v Sloveniji po letu 2000

Avtorji

  • Uroš Horvat Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/dela.58.99-123

Ključne besede:

mestni turizem, turistični obisk, povprečna doba bivanja turistov, covid-19, Slovenija, Ljubljana

Povzetek

Po letu 2010 je prišlo do velikega porasta turističnega obiska v mestnih občinah, ki so postale najpomembnejša skupina turističnih občin (z okoli 29 % vseh prihodov turistov in 36 % prihodov tujih turistov v Sloveniji v letu 2019). Velik del rasti turističnega obiska je prispevala prav mestna občina Ljubljana, v kateri je bilo v letu 2019 zabeleženih 18 % vseh prihodov turistov in 23 % prihodov tujih turistov v Sloveniji. Pandemija covida-19 je najbolj prizadela prav mestne občine. Na koncu prispevek izpostavlja, da je na eni strani Ljubljana postala ena najhitreje rastočih in pomembnih turističnih destinacij v Srednji Evropi, na drugi strani pa se povečan turistični obisk Slovenije ni odrazil v obisku drugih mestnih občin, kot so npr. Celje, Murska Sobota, Velenje, Slovenj Gradec in Krško, ki močno zaostajajo tako po številu turistov kot po deležu tujih turistov. To očitno kaže na njihov relativno majhen turistični potencial kot tudi skromno razvitost turistične ponudbe in infrastrukture.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Cigale, D., 2010. Značilnosti turističnega obiska slovenskih občin glede na državni izvor turistov. Geografski vestnik, 82, 2, str. 9–24.

Cigale, D., Gosar, A., 2018. Značilnosti in težnje razvoja turizma v Sloveniji. V: Cigale, D., Lampič, B., Potočnik Slavič, I., Repe, B. (ur.). Geografsko raziskovanje turizma in rekreacije v Sloveniji. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, str. 13–46.

Darcy, S., Small, J., 2008. Theorizing precincts: Disciplinary perspectives. City spaces – tourist places. Oxford: Elsevier, str. 63–92. DOI: https://doi.org/10.1016/B978-0-7506-8195-7.00004-4

ECM, 2018. ECM Benchmarking Report 2017–2018. Vienna: Modul University.

Edwards, D., Griffin, T., Hayllar, B., 2008. Urban tourism research. Annals of Tourism Research, 35, 4, str. 1032–1052. DOI:10.1016/J.ANNALS.2008.09.002. DOI: https://doi.org/10.1016/j.annals.2008.09.002

FURS, 2021. Turistični bon in bon21. URL: https://www.fu.gov.si/drugo/posebna_podrocja/turisticni_bon_in_bon21/ (citirano 15. 1. 2022).

Gusman, I., Chamusca, P., Fernandes, J., Pinto J., 2019. Culture and tourism in Porto city centre: Conflicts and (im)possible solutions. Sustainability, 11, 20, str. 5701. DOI: 10.3390/su11205701. DOI: https://doi.org/10.3390/su11205701

Horvat, U., 2008. Touristische Potentiale in Slowenien. V: Slowenien: Transformationen und kleinrӓumige Vielfalt. Frankfurt am Main: Institut für Humangeographie, str. 224–242.

Horvat, U., 2018. Razvoj in značilnosti turističnega obiska v Sloveniji po letu 1950. Revija za geografijo, 13, 2, str. 135–156.

Horvat, U., 2021. Vpliv pandemije Covid-19 na turistični obisk v Mariboru v letu 2020 in 2021. Revija za geografijo, 16, 1, 119–140.

Horvat, U., 2022. Mestna destinacija Maribor. V: Marot, N., Uršič, M. (ur.). Mestni turizem v Sloveniji: značilnosti in upravljanje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, str. 97–132.

Klepej, D., Stubičar, N., Marot, N., 2022. Prostorski vidiki razvoja in promocije mestnega turizma. V: Marot, N., Uršič, M. (ur.). Mestni turizem v Sloveniji: značilnosti in upravljanje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, str. 167–195.

Koderman, M., Gosar, A., 2017. Cross cultural aspects of international guidebooks. Asian tourists in South Central Europe. V: Pearce, P. L., Wu, M.-Y. (ur.). The world meets Asian tourists, str. 199–212. DOI: https://doi.org/10.1108/S2042-144320160000007012

Koh, E., 2020. The end of over-tourism? Opportunities in a post-Covid-19 world. International Journal of Tourism Cities, 6, 4, str. 1015–1023. DOI: https://doi.org/10.1108/IJTC-04-2020-0080

Koprivnikar Šušteršič, M., 2020. Vpliv epidemije COVID-19 na turistično dejavnost. Ljubljana: UMAR. URL: https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/Vpliv_epidemije_COVID19_na_turisticno_dejav-nost_MKoprivnikar/Vpliv_epidemije_COVID-19_na_turisticno_dejavnost.pdf (citirano 15. 9. 2020).

Law, C. M., 1994. Urban tourism: Attracting visitors to large cities. London, New York: Mansell.

MariborInfo, 2021. Za kaj Slovenci koristimo nove bone. URL: https://mariborinfo.com/novica/lokalno/za-kaj-slovenci-koristimo-nove-bone-velik-delez-jese-vedno-neizkoriscenih/373719 (citirano 14. 3. 2022).

Marković, S., Perić, M., Mijatov, M., Doljak, D., Žolna, M., 2017. Application of tourist function indicators in tourism development. Journal of the Geographical Institute Jovan Cvijić SASA, 67, 2, str. 163–178. DOI: https://doi.org/10.2298/IJGI1702163M

Marot, N., Horvat, U., Klepej, D., Krošelj, M., Ograjenšek, I., Stubičar, N., Uršič., M., 2022. Novemu mestnemu turizmu naproti. V: Marot, N., Uršič, M. (ur.). Mestni turizem v Sloveniji: značilnosti in upravljanje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, str. 263–276.

Marot, N., Stubičar, N., 2022. Mestni turizem v 21. stoletju. V: Marot, N., Uršič, M. (ur.). Mestni turizem v Sloveniji: značilnosti in upravljanje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, str. 21–56.

Marot, N., Uršič, M., 2022. Uvodnik. V: Marot, N., Uršič, M. (ur.). Mestni turizem v Sloveniji: značilnosti in upravljanje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, str. 7–16.

Pasquinelli, C., 2015. Urban tourism(s): Is there a case for a paradigm shift? SSRN Electronic Journal. DOI: 10.2139/ssrn.2584894. DOI: https://doi.org/10.2139/ssrn.2584894

Shoval, N., 2018. Urban planning and tourism in European cities. Tourism Geographies, 20, 3, str. 317–376. DOI: https://doi.org/10.1080/14616688.2018.1457078

Stubičar, N., 2022. Mestna destinacija Ljubljana. V: Marot, N., Uršič, M. (ur.). Mestni turizem v Sloveniji: značilnosti in upravljanje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, str. 59–95.

SURS [Statistični urad Republike Slovenije], 2021a. Metodološko pojasnilo – Prihodi in prenočitve turistov. URL: https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/7779 (citirano 14. 3. 2021).

SURS, 2021b. Prenočitvene zmogljivosti, prihodi in prenočitve turistov po vrstah turističnih občin, Slovenija, letno. URL: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2164521S.px (citirano 14. 3. 2021).

SURS, 2021c. Vrste turističnih občin za nastanitveno statistiko. URL: https://www.stat.si/Klasje/Klasje/Kodirni/15827 (citirano 14. 3. 2021).

SURS, 2022. Turizem. URL: https://pxweb.stat.si/SiStat/sl/Podrocja/Index/155/turizem (citirano 24. 8. 2022).

Šauer, M., Vystoupil, J., Novotná, M. in Widawski, K., 2021. Central European tourist flows: Intraregional patterns and their implications. Moravian Geographical Reports, 29, 4, str. 278–291. DOI: https://doi.org/10.2478/mgr-2021-0020

UNWTO, 2012. Global report on city tourism AM reports: Volume 6. Madrid: UNWTO.

UNWTO, 2022. Urban tourism. URL: https://www.unwto.org/urban-tourism (citirano 17. 9. 2022).

Prenosi

Objavljeno

27.12.2022

Kako citirati

Horvat, U. (2022). Značilnosti stacionarnega turističnega obiska v mestnih občinah v Sloveniji po letu 2000. Dela, (58), 99–123. https://doi.org/10.4312/dela.58.99-123

Številka

Št. 58 (2022)

Rubrike

Razprave

Licenca

Avtorske pravice (c) 2022 Uroš Horvat

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Dela v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.