Učinki slovensko-hrvaške meje in osamosvojitve na turizem v hrvaški in slovenski Istri

Povzetek

Razprava obravnava položaj turističnega gospodarstva ter opredeli turistični obisk v slovenski (Kraško-obalna regija) in hrvaški Istri (Istrska županija) oziroma turističnih središčih med letoma 1985 in 1999. Ugotavlja regionalno diferencirano stopnjo upada turističnega obiska po razpadu SFR Jugoslavije. Podrobneje bo analizirala obdobje revitalizacije turizma, prednostno v drugi polovici devetdesetih let in makroekonomske ukrepe ter geopolitične dejavnike,ki so oblikovali ponudbo in vplivali na turistični obisk. Razprava poskuša ugotoviti katera inicialna območja turizma so prag obiska izpred desetletja presegla in katera obstajajo še zadržana do turistične ponudbe v Istri. Obe receptivni območji turizma, na Hrvaškem in Sloveniji, kot tudi vodilna turistična središča so obravnavana ločeno in primerjalno. Prikazana je stopnja napredka in razložena regionalna diferenciacija v stremljenjih po doseganju turističnega obiska izpred desetih let. Prispevek povzema mnenja iz ankete o učinkih hrvaško-slovenske meje in osamosvojitve na turizem v hrvaški in slovenski Istri, ki so jo izvedli študentje ljubljanske univerze julija 2000. Odgovori osvetlijo problematiko skozi prizmo delavcev v turizmu (gostinstvo, hotelirstvo, šport in rekreacija) in turistov, ki so takrat počitnikovali v Opatiji, Umagu in Portorožu.