Urbana kulturna politika in urbana regeneracija na primeru Maribora, Nove Gorice in Ljubljane

Dejan Rebernik

doi:10.4312/STZO8532

Avtorji

Dejan Rebernik Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/STZO8532

Ključne besede:

urbana kulturna politika, kulturna infrastruktura, urbana regeneracija, urbana revitalizacija, Maribor, Nova Gorica, Ljubljana

Povzetek

Avtor v članku predstavi pomen in vlogo urbane kulturne politike ter investicij v kulturno infrastrukturo za urbano regeneracijo in revitalizacijo. V prvem delu prispevka je naveden teoretski okvir urbane regeneracije na osnovi kulture (ang. culture led urban regeneration). Še posebno je poudarjen pomen koncepta »ustvarjalno mesto« kot orodja za ekonomsko prestrukturiranje mest. V osrednjem delu članka avtor poda pregled, analizo in vrednotenje ciljev ter ukrepov urbane kulturne politike kot načina za urbano regeneracijo v izbranih slovenskih mestih Maribor, Nova Gorica in Ljubljana. Na osnovi pregleda in analize razvojnih dokumentov in politik ter izvedenih investicij v kulturno infrastrukturo avtor ovrednoti pričakovane učinke na urbano regeneracijo, ekonomsko prestrukturiranje in urbano revitalizacijo določenih urbanih območij. V vseh treh izbranih mestih je kultura prepoznana kot ključni dejavnik in način za urbano regeneracijo. Poglavitni pričakovani učinki investicij v kulturo in kulturno infrastrukturo so revitalizacija degradiranih urbanih območij, razvoj kulturnega turizma, izboljšana podoba mesta in višja kvaliteta bivanja za lokalno prebivalstvo.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Bayliss, D., 2007. The rise of the creative city: Culture and creativity in Copenhagen. European Planning Studies, 15, 7, str. 889–890. DOI:10.1080/09654310701356183.

Bianchini, F., 1999. Cultural planning for urban sustainability. V: Nystrom, L., Fudge, C. (ur.). Culture and cities. Cultural processes and urban sustainability. Stockholm: The Swedish Urban Development Council, str. 34–51.

Bianchini, F., Landry, C., 1995. The creative city. London: Demos.

Byrne, T., 2012. The creative city and cultural policy: opportunity or challenge? V: Feldman, Z. (ur.). Cultural policy, criticism and manegament research. London: City University London, str. 52–78.

Chiu, Y. H., Lee, M. S., Wang, J. W., 2019. Culture-led urban regeneration strategy: An evaluation of the management strategies and performance of urban regeneration stations in Taipei City. Habitat International, 86, 2, str. 1–9. DOI: 10.1016/j. habitatint.2019.01.003.

Comunian, R., 2011. Rethinking the creative city: The role of complexity, networks and interections in urban creative economy. Urban Studies, 48, 6, str. 1157–1179. DOI: 10.1177/0042098010370626.

Comunian, R., Mould, O., 2014. The weakest link: Creative industries, flagship cultural projects and regeneration. City, Culture and Society, 5,2, str. 65–74. DOI: 10.1016/j.ccs.2014.05.004.

Čok, L., 2021. Go! Borderless! Nova Gorica and Gorizia European Capital of Culture 2025. The Bulletin of the European Association of Professors Emeriti, 2, 1, str. 12–14. URL: https://europemeriti.org/bulletin/EAPE_BULLETIN_ISSUE_2021-2-1_1-22.pdf (citirano 28. 9. 2023).

Dragićević, V., Bole, D., Bučić, A., Prodanović, A., 2012. Evropska prestolnica kulture: Mnenje prebivalcev o družbenih koristih in stroških dogodka – Primer Maribora 2012. Acta geographica Slovenica, 55, 2, str. 283–302. DOI: 10.3986/AGS.747.

Evans, G., 2005. Measure for measure: Evaluating the evidence of culture’s contribution to regeneration. Urban Studies, 42, 5/6, str. 959–983. DOI:10.1080=00420980500107102.

Florida, R., 2002a. Bohemia and economic geography. Journal of Economic Geography, 2, 1, str. 55–71. DOI: 0.1093/jeg/2.1.55.

Florida, R., 2002b. The rise of the creative class, and how it is transforming work, leisure, community and everyday life. New York: Basic Books.

Franklin, A., 2016. Journeys to the Guggenheim Museum Bilbao. Towards a revised Bilbao Effect. Annals of tourism research, 59, 2, str. 79–92. DOI: 10.1016/j. annals.2016.04.001.

Garcia, B., 2004. Cultural policy and urban regeneration in Western European cities: Lessons from experience, prospects for the future. Local Economy, 19, 4, str. 312– 326. DOI: 10.1080/0269094042000286828.

Garcia, B., Cox, T., 2013. European Capitals of Culture: Succes strategies and long term effects. European Parliament: Study. European Parliament, Directorat General for Internal Policies. URL: https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/etudes/join/2013/513985/IPOL-CULT_ET(2013)513985_EN.pdf (citirano 10. 9. 2023).

Grodach, C., 2017. Urban cultural policy and creative city making. Cities, 68, 1, str. 82–91. DOI: 10.1016/j.cities.2017.05.015.

Hočevar, M., 2000. Novi urbani trendi. Prizorišča v mestih – omrežja med mesti. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Horvat, U., 2013. Vpliv projekta Evropska prestolnica kulture na turistični obisk v Mariboru. Revija za geografijo, 8, 1, str. 113–128.

Humar, V., Rusjan Bric, N., De Sabbata L., Del Biancho, D., Mokorel, S., 2020. GO BORDERLESS – Kandidatura za evropsko prestolnico kulture. Nova Gorica: Mestna občina Nova Gorica in Občina Gorica.

Inštitut za politike prostora, 2023. Ali vemo kaj smo izgubili z Rogom? URL: https:// www.ljubljana.si/assets/Uploads/Brosura-Center-Rog-2024.pdf (citirano 21. 9. 2023).

Javni zavod Maribor, 2013. Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture. Maribor. URL: http://www.maribor2012.info/wp-content/uploads/2014/01/Od_izzivov_do_rezultatov.pdf (citirano 6. 9. 2023).

Kong, L., 2000. Culture, economy, policy: Trends and developments. Geoforum, 31, 4, str. 385–390. DOI: 10.1016/S0016-7185(00)00004-X.

Kordiš, M., 2020. Maribor je prihodnost. (Proti) učinek Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 v polju nevladnega sektorja kulturne produkcije. Etnolog, 30, str. 139–156.

Kozina, J., Bole, D., Tiran, J., 2021. Forgotten values of industrial city still alive: What can the creative city learn from its industrial counterpart? City, Culture and Society, 25, 100395. DOI: 10.1016/j.ccs.2021.100395.

Landry, C., 2008. The Creative City – A Toolkit for Urban Innovators. London: Earthscan.

Mestna občina Ljubljana, 2015. Trajnostna urbana strategija Mestne občine Ljubljana za obdobje 2014–2030. Ljubljana.

Mestna občina Ljubljana, 2017. Trajnostna urbana strategija Mestne občine Ljubljana 2014–2030. Izvedbeni načrt. URL: https://www.ljubljana.si/assets/Uploads/Izvedbeni-nacrt-Trajnostne-urbane-strategije-Mestne-obcine-Ljubljana-2014-2030-kor.pdf (citirano: 21. 9. 2023).

Mestna občina Ljubljana, 2020. Strategija razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana 2020–2023 z usmeritvami do leta 2027. URL: https://www.ljubljana.si/assets/Uploads/Strategija-razvoja-kulture-v-Mestni-obcini-Ljubljana-2020-2023-z-usmeritvami-do-leta-2027.pdf (citirano: 21. 9. 2023).

Mestna občina Ljubljana, 2023a. Projekt Center Rog. URL: https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/kultura-v-ljubljani/projekt-center-rog/ (citirano 14. 10. 2023).

Mestna občina Ljubljana, 2023b. Projekt ureditve Galerije Cukrarna. URL: https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/kultura-v-ljubljani/projekt-ureditve-galerije-cukrarna/ (citirano 14. 10. 2023).

Mestna občina Maribor, 2017. Izvedbeni načrt trajnostne urbane strategije Mestne občine Maribor. Maribor.

Mestna občina Maribor, 2022. Strategija razvoja kulture v Mestni občini Maribor v obdobju 2022–2026. Maribor.

Mestna občina Nova Gorica, 2019. Lokalni program za kulturo v Mestni občini Nova Gorica 2019–2023. Nova Gorica.

Mestna občina Nova Gorica, 2022. Trajnostna urbana strategija. Nova Gorica do leta 2030. Nova Gorica.

Ministrstvo za okolje in prostor, 2015. Smernice za pripravo trajnostnih urbanih strategij – TUS URL: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/Urbani-razvoj/7ab5def04d/Smernice_za_pripravo_TUS.pdf (citirano 7. 9. 2023).

Montalto, V., Tacao Moura, J. C., Langedijk, S., Saisana, M., 2019. Culture counts: An empirical approach to measure the cultural and creative vitality of European cities. Cities, 89, str. 167–185. DOI: 10.1016/j.cities.2019.01.014.

Nedučina, D., Krklješa, M., Gajić, Z., 2019. Post-socialist context of culture-led urban regeneration – Case study of a street in Novi Sad, Serbia. Cities, 85, str. 72–82. DOI: 10.1016/j.cities.2018.11.024.

Očekrl, P., 2016. Družbeno-prostorski vplivi Evropske prestolnice kulture na Maribor. Magistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Pavel, S., Jucu, I. S., 2020. Urban transformation and cultural evolution of post-socialist European citiest. The case of Timisoara (Romania): From »Little Vienna« urban icon to European Capital of culture (ECoC 2012). City, Culture and Society, 20, 2. DOI: 10.1016/j.ccs.2019.100296.

Plaza, B., 2000. Guggenheim museum’s effectiveness to attract tourism. Annals of Tourism Research, 27, 4, str. 1055–1058. DOI: 10.1016/S0160-7383(99)00131-0.

Pratt, A. C., 2010. Creative cities: Tensions within and between social, cultural and economic development. A critical reading of the UK experience. City, Culture and Society, 1, 1, str. 13–20. DOI: 10.1016/j.ccs.2010.04.001.

Raevskikh, E., 2018. Anticipating »Bilbao effect«: Transformations of the city of Arles before the opening of the Luma Foundation. Cities, 83, str. 92–107. DOI: 10.1016/j. cities.2018.06.012.

Richards, G., Wilson J., 2004. The impact of cultural events on city image: Rotterdam, Cultural Capital of Europe 2001. Urban Studies, 41, 10, str. 1931–1951. DOI: 10.1080/0042098042000256323.

Roglab, 2023. Center Rog – Razvoj javnega kreativnega stičišča v središču Ljubljane. URL: https://www.ljubljana.si/assets/Uploads/Brosura-Center-Rog-2024.pdf (citirano 21. 9. 2023).

Turizem Ljubljana, 2022. Strateške smernice kulturnega turizma in prireditev v Ljubljani 2022–2027. Ljubljana.

Uršič, M., 2008. Ali mestni zrak še osvobaja? Vpliv prometa in potrošnje na spreminjanje vloge odprtih javnih prostorov. V: Simoneti, M., Marinček, P. (ur.). Odprt javni prostor. Zbornik predavanj in prispevkov ob mednarodni konferenci. Ljubljana: Društvo krajinskih arhitektov Slovenije, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta, str. 83–87.

Veselinovič, J., Kozorog, M., 2022. European Capital of Culture 2025: A Multidirectional engine of a common city development in Nova Gorica and Gorizia. Traditiones, 51, 3, str. 75–97. DOI: 10.3986/Traditio2022510304.