Študij klimatogeografije in prispevek geografov k razvoju meteorološke službe na Slovenskem

Darko Ogrin

doi:10.4312/dela.63.87-127

Avtorji

Darko Ogrin Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/dela.63.87-127

Ključne besede:

zgodovina geografije, študij geografije, razvoj klimatologije in klimatogeografije, uradne meteorološke službe na Slovenskem

Povzetek

Do prihoda prvih diplomantov meteorologije v 50. letih 20. stoletja so imeli vodilno vlogo v uradnih meteoroloških službah na Slovenskem geografi. Njihov prispevek k razvoju teh služb ter strokovno in znanstveno delo na področju klimatologije in meteorologije je prikazan v drugem delu prispevka. V prvem delu pa je osvetljen položaj klimatskih in meteoroloških vsebin v študiju geografije na Univerzi v Ljubljani od njene ustanovitve leta 1919 do današnjih dni, saj so bili vsi geografi, zaposleni v Zavodu za meteorologijo in geodinamiko po 1. svetovni vojni in Upravi hidrometeorološke službe in njenih naslednicah po 2. svetovni vojni, diplomanti Oddelka za geografijo Univerze v Ljubljani.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Bernot, F. (1955‒1956). Temperaturna mikroinverzija. Geografski vestnik, 27‒28, 336‒338.

Bernot, F. (1957). Temperaturni obrat v spodnjem delu Ljubljanske kotline. V 10 let hidrometeorološke službe (str. 15‒28). Hidrometeorološki zavod LR Slovenije.

Bernot, F. (1959). Prispevek k proučevanju temperature zraka nad morjem. V M. Čadež, J. Pristov, Z. Petkovšek in M. Borko (ur.) Meteorološki zbornik, 2. snop (str. 83‒89). Društvo meteorologov Slovenije.

Bernot, F. (1964). Prispevek k poznavanju klime Kankana. Razprave-Papers, 4, 20‒29. Društvo meteorologov Slovenije.

Bernot, F. (1965). Ladijska opazovanja ob prehodu hladne fronte čez severni Jadran 25.‒27. februarja 1965. Razprave-Papers, 6, 33‒39. Društvo meteorologov Slovenije.

Bernot, F. (1973). Smeri gibanja nevihtne aktivnosti na področju SR Slovenije. Razprave-Papers, 15, 3‒13. Društvo meteorologov Slovenije.

Bernot, F. (1978a). Vremenoslovje za planince (priročnik za planinsko vzgojo). Planinska založba Slovenije.

Bernot, F. (1978b). Klima Zgornjega Posočja. V J. Kunaver (ur.), Zgornje Posočje: zbornik 10. zborovanja slovenskih geografov (str. 83‒99). Geografsko društvo Slovenije.

Bernot, F. (1981). Klima Gorenjske. V S. Brinovec (ur.), Gorenjska: referati in gradivo na 12. zborovanju slovenskih geografov v Kranju in na Bledu od 15. do 17. oktobra 1981 (str. 107‒119). Geografsko društvo Slovenije.

Bernot, F. (1984). Opis klimatskih razmer občin Trebnje, Novo mesto, Metlika in Črnomelj. V D. Plut in M. Ravbar (ur.), Dolenjska in Bela krajina: prispevki za 13. zborovanje slovenskih geografov v Dolenjskih Toplicah od 12.‒14. oktobra 1984 (str. 89‒98). Geografsko društvo Slovenije.

Bernot, F. (1987). Klimatske razmere v občinah Postojna, Ilirska Bistrica, Cerknica in Logatec. V P. Habič (ur.), Notranjska, Zbornik 14. zborovanja slovenskih geografov (str. 95‒108). Zveza geografskih društev Slovenije.

Bernot, F. (1988). Snežne padavine v LR Sloveniji januarja 1987. Geografski vestnik, 60, 41‒52.

Bernot, F. (1989a). Izostanek padavin v Sloveniji in nizek pretok Save pozimi 1988/89: o zimski suši v tem letu. Geografski vestnik, 61, 21‒29.

Bernot, F. (1989b). Padavine in vetrovi. V I. Gams in I. Vrišer (ur.), Geografija Slovenije (str. 120‒138). Slovenska matica.

Blanč, F. (ur.) (1928). Pregled dnevnih meteoroloških opazovanj v Ljubljani in Mariboru v letih 1917‒1920. Zavod za meteorologijo in geodinamiko.

Borko, M. (1982). Ob smrti prof. Janka Pučnika (1916–1982). Geografski vestnik, 54, 140–141.

Cegnar, T. (2004). Petdeset let Slovenskega meteorološkega društva. V A. Hočevar (ur.), Pol stoletja SMD (str. 5‒16). Slovensko meteorološko društvo. http://www. meteo-drustvo.si/zgodovina/pol-stoletja-smd/50let-publikacija/

Cegnar, T. in Roškar J. (2014). Šestdeseta obletnica Slovenskega meteorološkega društva. Vetrnica, 7, 74‒79.

Cegnar, T., Zupančič, B. in Dolinar, M. (2004). Klimatologija v zadnjih 35. letih. V A. Hočevar (ur.), Pol stoletja SMD (str. 133‒149). Slovensko meteorološko društvo. http://www.meteo-drustvo.si/zgodovina/pol-stoletja-smd/50let-publikacija/

Černe, A. (30. 1. 2025). Listinsko in slikovno gradivo očeta Vladimirja Černeta [osebni vir].

Černe, V. (1957). Grafična primerjava padavin v Ljubljani in Beogradu. V 10 let hidrometeorološke službe (str. 58‒61). Hidrometeorološki zavod LR Slovenije.

Dolinar, M., Golob, A., Gregorič, G., Habič, B., Hladnik Zakotnik, V., Klančar, M., Medved, A., Moderc, A., Pavlič, U., Petan, S., Puškarić, M., Souvent, P., Sušnik, A., Vlahović, Ž., Žun, M. in Žust A. (2021). Sušomer. Zbornik 2021 (str. 216‒223). Vodnogospodarski biro in Drava Vodnogospodarsko podjetje.

Furlan, D. (1952). Kritičen pretres arhiva meteorološke postaje v Ljubljani. Geografski vestnik, 24, 194‒197.

Furlan, D. (1953). Nova padavinska karta Slovenije. Geografski vestnik, 25, 189‒196.

Furlan, D. (1955). Snežne padavine v Sloveniji 11.‒15. februarja 1952. Geografski zbornik, 3, 221‒251.

Furlan, D. (1957). Nekaj podatkov o sneženju in snežni odeji v Sloveniji. V 10 let hidrometeorološke službe (str. 85‒112). Hidrometeorološki zavod LR Slovenije.

Furlan, D. (1960). Klimatska razmejitev Slovenije. Geografski vestnik, 32, 45‒57.

Furlan, D. (1961). Padavine v Sloveniji. Geografski zbornik, 6, 5‒160.

Furlan, D. (1962). Katastrofalno neurje nad Mežiško dolino 21. 6. 1961. Meteorološko-klimatološka študija. Geografski zbornik, 7, 181‒193.

Furlan, D. (1965). Temperature v Sloveniji. Dela SAZU.

Furlan, D. (1974). Okvirne vrednosti sončnega obsevanja na Balkanskem polotoku. Razprave-Papers, 17, 29‒40. Društvo meteorologov Slovenije.

Furlan, D. (1976). Vpliv reliefa na meglo v nekaterih predelih Slovenije. Razprave-Papers, 20(2), 77‒87. Društvo meteorologov Slovenije.

Furlan, D. (1977). The Climate of Southeast Europe. V H. E. Landsberg in H. Arakawa (ur.), World Survey of Climatology, 6 (str. 185-235). Elsevier.

Furlan, D. (1982). O časovni skladnosti singularitet ustaljenega vremena na celinah severne poloble. Geografski vestnik, 54, 51‒63.

Furlan, D. (1984). O skladnosti padavinskih singularitet v Jugoslaviji. Geografski vestnik, 56, 23‒37.

Furlan, D. (1985). Jakost vetra v Jugoslaviji in ocena njegove energetske vrednosti. Geografski vestnik, 57, 9‒17.

Furlan, D. (1986). Okvirna podoba o toči in sodri v Jugoslaviji. Geografski vestnik, 58, 3‒12.

Furlan, D. (1990). Anton Melik – klimatolog. Geografski vestnik, 58, 39‒41.

Furlan, D. in Pučnik, J. (1964). Klima Osrednje Slovenije [Raziskovalno poročilo]. Hidrometeorološki zavod LR Slovenije.

Gabrovec, M., Hrvatin, M., Komac, B., Ortar, J., Pavšek, M., Topole, M., Triglav Čekada, M., Zorn, M., Kladnik, D. in Perko, D. (2014). Triglavski ledenik. Založba ZRC.

Gabrovec, M., Ortar, J., Pavšek, M., Zorn, M. in Triglav Čekada, M. (2013). The Triglav glacier between the years 1999 and 2012. Acta geographica Slovenica, 53(2), 257‒293.

Gams, I. (1961). Snežišča v Julijskih Alpah. Geografski zbornik, 6, 241‒269.

Gams, I. (1962). Klima Krške kotline. V I. Gams in R. Savnik (ur.), Dolenjska zemlja in ljudje (str. 68‒91). Dolenjska založba.

Gams, I. (1970). Geomorfološke in klimatske razmere v jugovzhodni Koroški. V J. Medved (ur.), Jugovzhodna Koroška. Referati 8. posvetovanja slovenskih geografov, 12. do 14. 9. 1969 na Ravnah na Koroškem (str. 27‒59). Geografsko društvo Slovenije.

Gams, I. (1972a). Prispevek h klimatogeografski delitvi Slovenije. Geografski obzornik, 19(1), 1‒9.

Gams, I. (1972b). Prispevek k mikroklimatologiji vrtač in kraških polj. Geografski zbornik, 13, 5‒79.

Gams, I. (1982). Temperaturni obrat in navpični gradient v Slovenjgraški kotlini. Geografski vestnik, 54, 29‒49.

Gams, I. (1983). Ob sedemdesetletnici dr. Danila Furlana. Geografski vestnik, 55, 127‒128.

Gams, I. (1992). Manohin Vital. Enciklopedija Slovenije, 6. zvezek (str. 303). Mladinska knjiga.

Gams, I. (1993). Neurje 5. in 6. decembra v zgornji Mežiški dolini. Ujma: revija za vprašanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, 7, 61‒64.

Gams, I. (1994). Spremembe na Triglavskem ledeniku 1955‒1994 v luči klimatskih pokazateljev. Geografski zbornik, 34, 81‒117.

Gams, I. (1996). Termalni pas v Sloveniji. Geografski vestnik, 68, 5‒38.

Gams, I. (1998a). O napovedani podnebni spremembi in njenem vplivu na naravne nesreče v Sloveniji. Ujma: revija za vprašanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, 12, 79‒82.

Gams, I. (1998b). Vreme, sončno obsevanje in temperature. V I. Gams in I. Vrišer (ur.), Geografija Slovenije (str. 91‒119). Slovenska matica.

Gams, I. (1999). Podnebne značilnosti Mislinjske doline. V J. Potočnik (ur.), Slovenj Gradec in Mislinjska dolina, zv. 2 (str. 13‒30). Mestna občina Slovenj Gradec in Občina Mislinja.

Gams, I. in Krevs, M. (1990). Ali nam grozi poslabšanje podnebja? Ujma: revija za vprašanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, 4, 147‒154.

Gams, I. in Krevs, M. (1997). Mestna klima na Slovenskem. Geografski obzornik, 44(1), 20‒23.

Gams, I., Petkovšek, Z. in Hočevar, A. (1969). Meteorološke razmere v profilu Drage. V V. Sadar, F. Adamič in A. Konjajev (ur.) Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Kmetijstvo, 16, str. 13‒24. Biotehniška fakulteta v Ljubljani.

Gasparijeva karikatura A. Gavazzija. (5. 7. 1925). Ilustrirani Slovenec, tedenska priloga Slovenca, 28(148). https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4J09BMG4

Gavazzi, A. (1922). Geografijski institut sveučilišta u Ljubljani. Nastavni vjesnik, 30, 536‒539.

Gavazzi, A. (1925a). O meteoroloških postajah v Sloveniji. Geografski vestnik, 1, 55‒61.

Gavazzi, A. (1925b). Geografski razpored največje in najmanjše povprečne mesečne množine padavin na Balkanskem polotoku. Geografski vestnik, 1, 33‒39.

Geografija, študijski program. (1998). Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo.

Glojek, K., Gregorič, A., Močnik, G., Cuesta-Mosquera, A., Wiedenshohler, A., Drinovec, L. in Ogrin, M. (2020). Hidden black carbon air pollution in hilly rural areas: a case study of Dinaric depression. European Journal of Geography, 11(2), 105‒122.

Glojek, K., Močnik, G., Alas, H. Dawn, C., Cuesta-Mosquera, A., Drinovec, L., Gregorič, A., Ogrin, M., Weinhold, K., Ježek, I., Rigler, M., Remškar, M., Markelj, M. in Wiedensohler, A. (2022). The impact of temperature inversions on black carbon and particle mass concentrations in a mountainous area. Atmospheric Chemistry and Physics, 22(8), 5577‒5601.

Gomiršek, T. (2016). Dr. Oskar Reya, priznani slovenski meteorolog in znanstvenik, Vetrnica, 9, 37–40.

Grobelšek, M. (21. 2. 2025). Službene zadolžitve na ARSO [osebni vir].

Hočevar, A. in Petkovšek, Z. (1977). Meteorologija: osnove in nekatere aplikacije. Partizanska knjiga.

Ilustrirani Slovenec (1925). Tedenska priloga Slovenca, 148 (5. 7. 1925), 28.

Kodre, G. (2010). Analiza predmetnika študija geografije na Univerzi v Ljubljani v obdobju 1920‒2010 [Seminarska naloga]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.

Košir, D. (1954). Nekaj o razvoju, delu in perspektivah meteorološko-klimatološkega oddelka Uprave za hidrometeorološko službo LR Slovenije. Geografski obzornik, 1(1), 21‒22.

Košir, D. (2001). Slovenska ledenika ližejo tople sape. Planinski vestnik, 101(6), 260‒263.

Lovrenčak, F. (1993). Dr. France Bernot – sedemdesetletnik. Geografski vestnik, 65, 186‒187.

Malovrh, V. (1954). Vremenska služba in zaščita rastlin. Letno poročilo meteorološke službe za leto 1954. Hidrometeorološki zavod LR Slovenije.

Malovrh, V. (1955). Mikrometeorološka opazovanja v Črnem Kalu (Donos k proučevanju vetrnih zaščit). Letno poročilo meteorološke službe za leto 1955 (str. 51–60). Hidrometeorološki zavod LR Slovenije.

Malovrh, V. (1957). Zadnja pomladanska slana v Sloveniji. V 10 let Hidrometeorološke službe (str. 117‒136). Hidrometeorološki zavod LR Slovenije.

Malovrh, V. (1958). Dopolnilna fenološka mreža in delni rezultati opazovanj iz leta 1958. Letno poročilo Hidrometeorološke službe za leto 1958 (str. 30–37). Hidrometeorološki zavod LR Slovenije.

Manohin, V. (1945). Podnebje Ljubljane. Geografski vestnik, 17(1‒4), 3–48.

Manohin, V. (1952). Kratek pregled temperatur in padavin v Ljubljani v 100-letni opazovalni dobi 1851‒1950. Geografski vestnik, 24, 135‒144.

Manohin, V. (1955). Temelji teoretične meteorologije in klimatologije. Državna založba Slovenije.

Manohin, V. (1956). Nova shema svetovne (planetarne) cirkulacije zraka. Geografski obzornik, 3(1), 5‒7.

Manohin, V. (1957). Kratko poročilo o metodi dolgoročnih prognoz na osnovi lokalnih meteoroloških podatkov. V Meteorološki zbornik, prvi snop (str. 27‒37). Društvo meteorologov Slovenije.

Manohin, V. (1961). Poljedelsko vremenoslovje. Državna založba Slovenije.

Manohin, V. (1962). Agroklimatologija. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta.

Manohin, V. (1965a). Deset let opazovanj na visokogorski postaji Kredarici (2515 m). Razprave-Papers, 5, 1‒15. Društvo meteorologov Slovenije.

Manohin, V. (1965b). Nekatere značilnosti zimskih temperatur v Ljubljani v zadnjih 115 letih. Razprave-Papers, 6, 41‒46. Društvo meteorologov Slovenije.

Manohin, V. (1967). Hipoteza o vplivu sončne svetlobe na efektivno sevanje zemeljske površine. Razprave-Papers, 15, 3‒7. Društvo meteorologov Slovenije.

Manohin, V. (2004). Zgodovina razvoja meteorologije v Sloveniji (do leta 1968). V A. Hočevar (ur.), Pol stoletja SMD (str. 17–19). Slovensko meteorološko društvo. http://www.meteo-drustvo.si/zgodovina/razvoj-meteorologije-v-slo.

Melik, A. (1928). Pregled meteoroloških opazovanj v Sloveniji leta 1917 in 1918; Pregled meteoroloških opazovanj v Sloveniji leta 1919 in 1920; Pregled dnevnih meteoroloških opazovanj v Ljubljani in Mariboru v l. 1917‒1920. Geografski vestnik, 4, 134‒135.

Melik, A. (1935). Slovenija I, splošni del. Slovenska matica. (1963: druga, predelana izdaja).

Melik, A. (1947). Klimatologija. Nabavna in prodajna zadruga LŠM univerze v Ljubljani.

Melik, A. (1955-1956). Kje pade v Evropi največ dežja? Geografski vestnik, 27-28, 3‒43.

Melik, A. (1958). Jugoslavija, zemljepisni pregled. Državna založba Slovenije.

Melik, A. (1967). Iz mladih dni. Naši razgledi, 16(11) (10. 6. 1967), 282‒283.

Meze, D. (1972). Klimatska proučevanja Slovenije. Geografski vestnik, 44, 75‒89.

Moderc, A., Žun, M. in Oblišar, G. (2018). Pogled na kmetijsko sušo leta 2017 prek sušnega uporabniškega servisa projekta DriDanube. Ujma: revija za vprašanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, 32, 161‒171.

Nadbath, M. (2008). Meteorološka postaja Koprivna. Naše okolje: bilten Agencije RS za okolje, 15(11), 41‒44.

Nadbath, M. (2015). Meteorološka opazovanja I. Podnebna spremenljivost Slovenije v obdobju 1961‒2011. Agencija RS za okolje.

Nadbath, M. (2017). Smernice za reševanje podnebnih podatkov. Naše okolje: bilten Agencije RS za okolje, 24(6), 35‒43.

Nadbath, M. (2018). Odkrivanje in reševanje podnebnih podatkov v Sloveniji pod okriljem EUMETNET. Naše okolje: bilten Agencije RS za okolje, 25(10), 40‒50.

Nadbath, M. (2019). Digitalno slikana meteorološka poročila primorskih postaj 1918‒1945. Naše okolje: bilten Agencije RS za okolje, 26(10), 41‒46.

Nadbath, M. (2020). Meteorološka opazovanja v letu 2020. Naše okolje: bilten Agencije RS za okolje, 27(5), 56‒65.

Nadbath, M. (2024). Zgodovina meteoroloških opazovanj v Sloveniji. Vetrnica, 16, 8‒12.

Nadbath, M. (21. 2. 2025). Službene zadolžitve na ARSO [osebni vir].

Ogrin, D. (1989). Dendroklimatologija in možnosti uporabe njene metode v Sloveniji. Geografski vestnik, 61, 133‒140.

Ogrin, D. (1990). Nekaj klimatskih značilnosti pokrajine ob Rižanski dolini. V M. Orožen Adamič (ur.), Primorje, 15. zborovanje slovenskih geografov (str. 45‒48). Zveza geografskih društev Slovenije.

Ogrin, D. (1992). Vpliv padavinskih in temperaturnih razmer na debelinski prirastek dreves. Geografski zbornik, 31, 107‒161.

Ogrin, D. (1995). Podnebje Slovenske Istre. Knjižnica Annales, 11. Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko.

Ogrin, D. (1996a). Ob pozebi oljk v slovenski Istri decembra 1996. Ujma: revija za vprašanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, 11, 34‒38.

Ogrin, D. (1996b). Podnebni tipi v Sloveniji. Geografski vestnik, 68, 39‒56.

Ogrin, D. (2002). Pozebe v Primorju z vidika uspevanja mediteranskih kultur. Dela, 18, 157‒170.

Ogrin, D. (2003). Ob smrti dr. Danila Furlana. Geografski vestnik, 75(1), 130‒132.

Ogrin, D. (2004). Vreme in podnebje. V B. Zych in Š. Mihelač (ur.), Narava Slovenije (str. 71‒89). Mladinska knjiga založba.

Ogrin, D. (2005). Spreminjanje podnebja v holocenu. Geografski vestnik, 77(1), 57‒66.

Ogrin, D. (2007). Severe storms and their effects in sub-Mediterranean Slovenia from 14th to the mid-19th century. Acta geographica Slovenica, 47(1), 7‒24.

Ogrin, D. (2008). Splošne in lokalne podnebne značilnosti Bele krajine. V D. Plut (ur.), Bela krajina in Krajinski park Lahinja (str. 71‒90). Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Ogrin, D. (2012). Raziskovanje podnebja v predinstrumentalnem obdobju na Slovenskem: vreme in podnebje v 17. stoletju. Geografski vestnik, 84(1), 87‒97.

Ogrin, D. (2015). Long-term air temperature changes in Ljubljana (Slovenia) in comparison to Trieste (Italy) and Zagreb (Croatia). Moravian geographical reports, 23(3), 17‒26.

Ogrin, D. (ur.) (2019). Razvoj geografije na Slovenskem ‒ 100 let študija geografije na Univerzi v Ljubljani. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Ogrin, D. (2024a). Nekateri vidiki spreminjanja podnebja na Slovenskem v instrumentalnem obdobju. V B. Lampič in D. Ogrin (ur.), Ljudje in okoljske spremembe skozi čas (str. 81‒110). Založba Univerze v Ljubljani.

Ogrin, D. (2024b). Razvoj podnebnih prikazov slovenskega ozemlja do ustanovitve Univerze v Ljubljani leta 1919. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, 18, 86‒115.

Ogrin, D. in Ogrin, M. (2020). Climatic diversity and changeability. V B. Rogelj (ur.), Geography of Slovenia (str. 43‒57). Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Ogrin, D. in Vysoudil, M. (2011). Topoklimatska karta obalnega pasu Slovenske Istre. Dela, 35, 5‒25.

Ogrin, D., Ogrin, M. in Vysoudil, M. (2022). Splošno in lokalno podnebje. V M. Ogrin (ur.), Geografski oris občine Loški potok (str. 23‒55). Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Ogrin, D., Ogrin, M., Vysoudil, M. in Koželj, T. (2019). Lokalno podnebje Jezerskega. V B. Repe (ur.), Fizična geografija Jezerskega z dolino Kokre (str. 53‒80). Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Ogrin, D., Repe, B., Štaut, L., Svetlin, D. in Ogrin, M. (2023). Podnebna tipizacija Slovenije po podatkih za obdobje 1991‒2020. Dela, 59, 5‒45.

Ogrin, D., Vysoudil, M. in Ogrin, M. (2013). Splošne podnebne razmere Gorenjske in lokalno podnebje Kamniške Bistrice. V I. Mrak, I. Potočnik Slavič in B. Rogelj (ur.), Gorenjska v obdobju glokalizacije (str. 9‒30). Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Ogrin, D., Vysoudil, M., Mrak, I. in Ogrin, M. (2012). Splošne in lokalne podnebne poteze. V D. Ogrin (ur.), Geografija stika Slovenske Istre in Tržaškega zaliva (str. 67‒86). Znanstvena založba Filozofske fakultete.

Ogrin, D., Vysoudil, M., Ogrin, M. in Koželj, T. (2017). Topoklimatske razmere. V D. Ogrin (ur.), Kamniška Bistrica - geografska podoba gorske doline (str. 45‒70). Znanstvena založba Filozofske fakultete.

Ogrin, D., Vysoudil, M., Ogrin, M., Kropivšek, L. in Šilc, R. (2025). Topoklimatska karta Občine Bistrica ob Sotli. V J. Zupančič (ur.), Kozjansko. Geografska podoba pokrajine ob Sotli. Znanstvena založba Univerze v Ljubljani (v tisku).

Ogrin, M. (2005). Measuring winter precipitation with snow cover water accumulation in mountainous areas. Acta geographica Slovenica, 45(2), 63‒91.

Ogrin, M. (2007). The minimum temperatures in the winter 2006/07 in Slovenian frost hollows and cold basins. Dela, 28, 221‒237.

Ogrin, M. (2008). Prometno onesnaževanje ozračja z dušikovim dioksidom v Ljubljani. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Ogrin, M. (2024). Prispevek Ivana Gamsa k razvoju slovenske klimatogeografije. V M. Zorn in D. Ogrin (ur.), »Ne damo se!« Ivan Gams in slovenska geografija (str. 157‒170). Slovenska matica, Založba ZRC, Založba Univerze v Ljubljani.

Ogrin, M. (2025). Službene obveznosti na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani [osebni vir].

Ogrin, M. in Kozamernik, E. (2018). Horizontalni padavinski gradienti v alpskih dolinah severozahodne Slovenije. Dela, 49, 5‒36.

Ogrin, M. in Kozamernik, E. (2020). Vertical precipitation gradients: A case study of Alpine valleys of northwestern Slovenia. Theoretical and applied climatology, 140(1-2), 401‒409.

Ogrin, M. in Ortar, J. (2007). The importance of water accumulation of snow cover measurements in mountainous regions of Slovenia. Acta geographica Slovenica, 47(1), 47‒71.

Ogrin, M. in Vintar Mally, K. (2013). Primerjava poletne onesnaženosti zraka z dušikovim dioksidom v Ljubljani med letoma 2005 in 2013. Dela, 40, 55‒72.

Ogrin, M., Svetlin, D., Stefanovski, S. in Lampič, B. (2023). Assessment of winter urban heat island in Ljubljana, Slovenia. Meteorology, 2(2), 222‒238.

Ortar, J. (21. 2. 2025). Službene zadolžitve na ARSO [osebni vir].

Ortar, J., Ogrin, M., Vertačnik, G. in Sinjur, I. (2010). Primerjava temperaturnih razmer v mraziščih Reovce (Orjen), Valoviti Do (Durmitor), Luknja in Mrzla Komna (obe Julijske Alpe) v meteorološki zimi 2007/2008. V S. Ivanović, M. Lješević, G. Nikolić in V. Bušković (ur.), Geoekologija XXI vijeka: teorijski i aplikativni zadaci, Zbornik referata (str. 553‒561). Filozofski fakultet Nikšić.

Ortar, J., Volk Bahun, M., Pavšek, M., Sinjur, I., Vertačnik, G., Brenčič, M., Polajnar, D., Sokratov, S. A. in Vreča, P. (2013). Physical and isotopic characteristics of snowpack in NW Slovenia. V F. Naaim-Bouvet, Y. Durand in R. Lambert (ur.), Proceedings: International snow science workshop 2013 (str. 65‒68). Grenoble.

Petkovšek, Z. (1977). Meteorologija na Univerzi v Ljubljani. V M. Borko in J. Knific (ur.), 30 let Meteorološke službe v Sloveniji (str. 41‒44). Meteorološki zavod SRS in Zveza vodnih skupnosti.

Petkovšek, Z. (1992). Ferdinand Seidl kot meteorolog. V A. Hudoklin (ur.), Dolenjski zbornik 1992, Seidlov zbornik (str. 44‒56). Dolenjska založba Novo mesto.

Program za študij geografije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. (1971). Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Pučnik, J. (4. 1. 1949). Nekaj o ljubljanski megli. Slovenski poročevalec, glasilo Osvobodilne fronte, 10(2), 5.

Pučnik, J. (24. 3. 1950). Ob 100 letnici vremenskega opazovanja v Ljubljani. Tovariš, 6(12), 191.

Pučnik, J. (1952). Skrajšani mednarodni atlas oblakov in mednarodni ključ oblakov. Uprava hidrometeorološke službe LR Slovenije.

Pučnik, J. (1957). Močne otoplitve v Jugoslaviji v dneh od 1. do 6. junija 1950. V Meteorološki zbornik, prvi snop (str. 101‒111). Društvo meteorologov Slovenije.

Pučnik, J. (1972). Temperaturne inverzije v Ljubljanski kotlini. Razprave-Papers, 14, 37‒49. Društvo meteorologov Slovenije

Pučnik, J. (1974). Vreme in podnebje. Pomurska založba.

Pučnik, J. (1980). Velika knjiga o vremenu. Cankarjeva založba.

Rakovec, J. (1995). Razvoj meteorologije na Slovenskem. V J. Lapajne (ur.), Zgodovina, stanje in perspektive slovenske geodezije in geofizike, 1 del (str. 69‒89). Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava Republike Slovenije za geofiziko.

Rakovec, J. (2018). Sto let od ustanovitve Zavoda za meteorologijo in geodinamiko v Ljubljani. Vetrnica, 11, 11‒18.

Rakovec, J. in Roškar, J. (2018). Prof. dr. Zdravko Petkovšek. Vetrnica, 11, 5‒6.

Rakovec, J. in Vrhovec, T. (1998‒2017). Osnove meteorologije za naravoslovce in tehnike. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko.

Reya, O. (1928). Dnevna amplituda zračne temperature na Slovenskem in njen letni tok. Geografski vestnik, 4(1–4), 56‒62.

Reya, O. (1930). Letni tok padavin na Slovenskem. Geografski vestnik, 4-5(1–4), 53‒62.

Reya, O. (1931). Smeri vetrov na Slovenskem in njihov letni tok. Geografski vestnik, 7(1–4), 101‒108.

Reya, O. (1932). Cikloni in padavine na Slovenskem. Geografski vestnik, 8(1–4), 70‒89.

Reya, O. (1937). O toči v Dravski banovini v letu 1936. Geografski vestnik, 12(1–3), 101‒114.

Reya, O. (1938). Učinek nočnika na meteorološke elemente. Geografski vestnik, 14(1– 4), 107‒117.

Reya, O. (1939a). Najvišje in najnižje temperature v Sloveniji. Geografski vestnik, 15(1–4), 3‒26.

Reya, O. (1939b). Vremenska služba v Sloveniji. Kronika slovenskih mest, 6(3), 181‒188.

Reya, O. (1940). Vremenoslovje. Poljudna izdaja. Jugoslovanska knjigarna.

Reya, O. (1945a). Najvišje dnevne padavine v Sloveniji. Zavod za meteorologijo in geodinamiko na Univerzi v Ljubljani.

Reya, O. (1945b). Padavinska karta Slovenije. Zavod za meteorologijo in geodinamiko na Univerzi v Ljubljani.

Reya, O. (1951). Meteorološki elementi: skripta za 1. letnik. Državna založba Slovenije in Univerza v Ljubljani, Prirodoslovna fakulteta.

Roškar, J. (2009). 60 let slovenske državne meteorološke službe. http:/www.meteo-drušvo.si/data/upload/60_let_Meteo_2009.pdf

Skok, G. (2020). Uvod v meteorologijo. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko.

Slovensko meteorološko društvo. (2024). Košir Dušan (1923‒2010). https://www.meteo-drustvo.si/zgodovina/v-spomin/du%C5%A1an-ko%C5%A1ir-1923-2010

Strahler, A. H. (2011). Introducing Physical Geography. Wiley.

Strle, D. in Ogrin, M. (2021). Latent cooling of atmosphere as an indicator of lowered snow line: Case study from Planica and Vrata valleys. Acta geographica Slovenica, 61(1), 7‒23.

Strle, D. in Ogrin, M. (2022). Five different types of lowered snow line in alpine valleys. Journal of mountain science, 19(1), 73‒84.

Studeregger, A., Wurzer, A., Rieder, H., Riegler, A., Ertl, W., Volk Bahun, M., Ortar, J. in Pavšek, M. (2014). Avalanche warning service without frontiers in the Karawanks along the Slovenian-Austrian border. Journal of environmental science and engineering B., 3(1), 24‒29.

Sušnik, A., Gregorič, G., Oblišar, G. in Žun, M. (2017). Novi pristopi pri sledenju suše v Podonavju: projekt DriDanube. Ujma: revija za vprašanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, 31, 133‒137.

Sušnik, A., Puškarić, M., Moderc, A., Žun, M. in Vlahović, Ž. (2023). Nov spletni portal za prikazovanje sušnih razmer v Sloveniji. V B. Čeh (ur.), Novi izzivi v agronomiji 2023: zbornik simpozija (str. 230‒236). Slovensko agronomsko društvo.

Svetlin, D., Sinjur, I. in Ogrin, M. (2023). Temperaturne razmere v mraziščih Komne. Dela, 60, 57‒104.

Šegota, T. (1976, 1988, ponatis). Klimatologija za geografe. Školska knjiga.

Šegota, T. in Filipčić, A. (1996). Klimatologija za geografe. Školska knjiga.

Šifrer, M. (1983). Geograf Dušan Košir – šestdesetletnik. Geografski vestnik, 55, 136‒137.

Šišakovič, V. in Malovrh, V. (1956). Peronospora vinske trte in protiperonosporna služba v Sloveniji. Kmečka knjiga in Hidrometeorološki zavod LR Slovenije.

Topole, M. (2000). Bibliography of Geografski zbornik (Bibliografija Geografskega zbornika). Geografski zbornik, 40, 100‒142.

Trontelj, M. (2000). 150 let meteorologije na Slovenskem. Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije.

Turk, J. (1985a). Bibliografija Geografskega obzornika I (1954) – XXXI (1984). Geografski obzornik, 32(1), 1‒133.

Turk, J. (1985b). Bibliografija v tujini objavljenih del članov Oddelka za geografijo. Dela, 1, 1‒64.

Turk, J. (1998). Bibliografija Geografskega vestnika 1925‒1998, letniki 1‒70. Geografski vestnik, 70, 255‒343.

Učni načrti za geografijo (2024). Fizična geografija 1 in klimatogeografija. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Vintar Mally, K. (2019). Ustanovitev ljubljanske univerze in začetki študija geografije. V D. Ogrin (ur.), Razvoj geografije na Slovenskem ‒ 100 let študija geografije na Univerzi v Ljubljani (str. 123‒143). Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Vzgojno izobraževalni program za študij geografije za študijsko leto 1986. Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo.

Žun, M. (21. 2. 2025). Službene zadolžitve na ARSO [osebni vir].

Žun, M., Moderc, A., Vlahović. Ž. in Gregorič, G. (2022). Suša površinskega sloja tal leta 2021. Ujma: revija za vprašanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, 36, 114‒121.