Horizontalni padavinski gradienti v alpskih dolinah severozahodne Slovenije

Povzetek

Čeprav imajo Alpe med vsemi svetovnimi gorstvi najgostejšo mrežo padavinskih postaj, je na mikro ravni poznavanje padavinskih razmer marsikje še vedno slabo. Padavinske postaje v gorskih pokrajinah so zgoščene v nižinskih in poseljenih območjih. Na višje ležečih območjih je le-teh malo. V gorah je problematična tudi natančnost meritev. Posledično je informacija o padavinskih razmerah pomanjkljiva prav tam, kjer je količina padavin največja. Slednje pomeni pomanjkljive ocene vodne bilance in oteženo napovedovanje s padavinami povezanih procesov, med katere sodijo hudourniške poplave, usadi, zemeljski in snežni plazovi in podobno. Prispevek govori o horizontalnih gradientih padavin v alpskih dolinah Planica, Krnica in Beli potok, ki se nahajajo na severozahodu slovenskega dela Julijskih Alp. Rezultati nekajletnih meritev so pokazali, da so letni horizontalni gradienti padavin v Krnici znašali 162 mm/km, v dolini Belega potoka 192 mm/km in v Planici 216 mm/km. Gre za največje poznane horizontalne padavinske gradiente v Sloveniji. Prirast padavin glede na začetek doline je v dolini Belega potoka dosegel faktor 1,36, v Krnici 1,55 in v Planici kar 1,86.