Naravnogeografska problematika Rakovško-Unškega polja

Franc Lovrenčak

doi:10.4312/dela.52.117-140

Avtorji

Franc Lovrenčak Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/dela.52.117-140

Ključne besede:

vode, temperaturni obrat, glina, dolomit, polsuho kraško polje, fizična geografija, Rakovško-Unško polje, Slovenija

Povzetek

V prispevku so zajete naravnogeografske značilnosti Rakovško-Unškega polja, ki leži v Notranjskem podolju. Poleg geoloških in reliefnih značilnosti so obravnavane tudi druge naravne sestavine te pokrajinske enote. Večji poudarek je posvečen vodnim in podnebnim razmeram ter prstem. Večletna zbiranja podatkov so pokazala, da Rakovško-Unško polje ni suho polje, saj po večji količini padavin izvira voda v več izvirih, teče po polju in ponika v ponikalnicah. Merjenja zračnih temperatur v mirnem zimskem anticiklonalnem vremenu so pokazala, da tudi na tem polju nastopa temperaturni obrat. Za prsti je značilno, da so s pedogenezo na robnih delih polja nastale na dolomitni kamnini, na dnu polja pa po vsej verjetnosti na glinasti matični podlagi. Na samem dnu polja naravne vegetacije ni več, razprostira se antropogena raba in z njo povezano rastlinstvo. Robne dele polja poraščajo travišča in gozd bora s trirobo košeničico.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Arhiv ARSO. 2019a. Povprečna temperatura zraka 1969–1977 za meteorološko postajo Dolenje Jezero.

Arhiv ARSO. 2019b. Dnevna višina padavin na postaji Cerknica od 1. 1. 2014 do 28. 2. 2014.

Arhiv ARSO. 2019c. Mesečna in letna višina padavin ter obdobna povprečja v obdobju 1941–2018 na postaji Cerknica.

ARSO. 2019. Sneg, žled, padavine med 30. 1. 2014 in 3. 2. 2014. URL: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/sneg-zled-padavine_30jan-3feb2014.pdf (citirano 10. 7. 2019).

Čadež, N., 1954. Geologija. Vodnogospodarska osnova porečja Ljubljanice. Ljubljana.

Drame, L., 1991. Klimatske značilnosti Notranjskih kraških polj in planot vzhodno od Javornikov. Vaja pri klimatogeografiji. Ljubljana, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Gantar, I., 2005. Rakek. Ljubljana, Mladika, 154 str.

Gams, I., 1965. H kvartarni geomorfogenezi ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim poljem. Geografski vestnik, 37, str. 61–101.

Gams, I., 1974. Kras. Ljubljana, Slovenska matica, 358 str.

Gams, I., 2003. Kras v Sloveniji. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 516 str.

Geološko-geotehnično poročilo o rezultatih raziskave za temeljenje objekta in možnostih ponikanja vod iz ČN Rakek. 2012. Preserje.

Karta 1 : 5000, lista Postojna 36, 37.

Lovrenčak, F., 1989. Pedogeografske razmere na krasu. Dela, 6, str. 140–153.

Lovrenčak, F., 1995. Pedogeographic characteristics of the Rakovško-Unško polje. Acta carsologica, 24, str. 255–368.

Lovrenčak, F., 1997a. Terenske vaje; Notranjsko podolje, Rakek, Rakov Škocjan.

Lovrenčak, F., 1997b. Značilnosti prsti na pobočju Tičnice na Rakeku. Dela, 12, str. 265–273.

Marinček, L., Čarni, A., 2002. Komentar k vegetacijski karti gozdnih združb Slovenije v merilu 1 : 400.000. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 79 str.

Mele Pavlin, M., 2018. Dušan Gogala. Intervju. Slivniški pogledi, 4, 40, str. 4–6.

Nadbath, M., 2014. Meteorološka postaja Cerknica. Naše okolje, februar 2014.

Rastlinske združbe v Sloveniji. 2000. Terenski seminar. Ljubljana, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Rogan Žmuc, N., 2018, Podatki o mineralih v glini. Ljubljana.

Slovenska kraška terminologija. 1973. Ljubljana, Katedra za fizično geografijo Oddelka za geografijo Filozofske fakultete, 76 str.

Stepišnik, U., 2011. Fizična geografija krasa. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, 143 str.

Šebenik, A., 2017. Geomorfološka analiza Rakovško-Unškega polja. Zaključna seminarska naloga. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 32 str.

Tolmač za list Postojna L 33-77, osnovna geološka karta 1 : 100.000. 1970. Beograd.

Viadukt Unec, Geološki zavod, situacija sondažnih vrtin, vzdolžni prerez. 1 : 100, prečni prerez 1 : 200. 1970. Ljubljana.