The influence of COVID-19 on international labor migrations from Bosnia and Herzegovina to EU

Bojan Ćudić; Matjaž Klemenčič; Jernej Zupančič

doi:10.4312/dela.53.71-95

Avtorji

Bojan Ćudić Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
Matjaž Klemenčič
Jernej Zupančič Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/dela.53.71-95

Ključne besede:

delovne migracije, Slovenija, EU, Bosna in Hercegovina, COVID-19

Povzetek

Prispevek obravnava vprašanje sodobnih delovnih migracij iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo in druge države Evropske unije, in sicer specifično za čas pandemije COVID-19. Na podlagi terenskega dela med migranti skuša opredeliti posebnosti okoliščin in situacij, ki so nastale nenadno z zapiranjem političnih meja in zahtevami družbenega distanciranja. Predvidevali smo, da so se delovni migranti v teh okoliščinah znašli kot posebej ranljiva skupina prebivalstva. S študijo primera smo dokazali, da to ne drži povsem. Po drugi strani pa so delovne migracije iz Bosne in Hercegovine proti državam Srednje, Zahodne in Severne Evrope kontinuiran proces zadnjega stoletja in je vsaj selitvene tokove treba vzeti kot določeno družbeno konstanto, na katere smer, številčnost in značaj v veliki meri vplivajo ureditve trga dela v posameznih članicah EU, obdobno pa dobijo prevladujoč vpliv tudi specifične družbene razmere. Tak vpliv predstavlja tudi pandemija COVID-19.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Bertić, I. (ed.), 1987. Veliki geografski atlas Jugoslavije. Zagreb: Sveučilišna naklada Liber.

Eurostat, 2020. First permits by reason, length of validity, and citizenship. URL: https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-datasets/product?code=migr_resfirst (accessed 29.10.2020).

Hazemali, D., 2017. The Battle of Galicia: the disintegration of the Austro-Hungarian land forces on the eastern front in the first world war, with special emphasis on the role of the Graz’s III corps and Slovenian soldiers. Studia Historica Slovenica 17, 1, Maribor, pp. 161–196.

Ilc Klun, M., 2014. Teoretična in terminološka izhodišča izseljenstva ter poznavanje tematike izseljenstva med slovenskimi učenci in dijaki. Dela, 41, str. 165–181.

Ilc Klun, M., 2017. Biografsko-narativni metodološki pristop za poučevanje in razumevanje vsebin slovenskega izseljenstva. Dela, 48, str. 61–76. DOI: 10.4312/dela.48.2.61-76.

Izdana dovoljenja za prebivanje januar-december. 2019. URL: https://www.gov.si/podrocja/drzava-in-druzba/priseljevanje-v-slovenijo/ (accessed 14.07.2020).

Klemenčič, M., 1987. Ameriški Slovenci in NOB v Jugoslaviji. Maribor: Založba Obzorja.

Klemenčič, M., 2000. Prostovoljne in prisilne migracije kot orodje spreminjanja etnične strukture na območju držav naslednic nekdanje Jugoslavije. Razprave in gradivo: revija za narodnostna vprašanja, 36/37, str. 145–172.

Klemenčič, M., 2013. Bosnians, Bosniaks (Muslim), and Bosniak Americans, 1940-present. In: Barkan, E. R (ed.). Immigrants in American history: arrival, adaptation, and integration. Santa Barbara, Denver, Oxford: ABC-CLIO, pp. 767–773.

Klemenčič, M., Žagar, M., 2004. The former Yugoslavia’s diverse peoples: a reference sourcebook. Santa Barbara: ABC-CLIO.

Komac, M. (ed.), 2007. Priseljenci. Študije o priseljevanju in vključevanju v slovensko družbo. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.

Lazanin, S. 2017. Životna priča jednog iseljenika kao izvor za proučavanje migracija, Migracijske i etničke teme, 33, 2, pp. 221–229.

Lukić, V., Tomašević, A., 2020. Immigrant integration regimes in Europe: Incorporating the Western Balkan countries. Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik, 60, 1, pp. 143–154. DOI: 10.3986/AGS.7286.

Mežnarić, S., 1986. Bosanci. A kuda idu Slovenci nedeljom. Ljubljana: Založba Krt.

Pašalič, S., Lalić, N., 2020. Demografski indikatori i demografska (GIS) analiza. Opštine, gradovi, kantoni, Republika Srpska, Federacija BiH, Distrikt Brčko, Bosna i Hercegovina. Bijeljina: Pedagoški fakultet.

Peračković, K., Rihtar, S., 2016. Materijalizam kao društvena vrijednost I poticaj namjerama iseljavanja iz Hrvatske. Migracijske i etničke teme, 32, 3, Zagreb, pp. 295–317.

Pirjevec, J., 2003. Jugoslovanske vojne: 1991-2001. Cankarjeva založba, Ljubljana.

Rančić, M. (ed.), 1990. Pogledi na migracije stanovništva Jugoslavije. Beograd: Centar za demografska istraživanja, Univerzitet u Beogradu.

Rogelj, B., 2017. Violent borders: refugees and the right to move. Dela, 48, pp. 129–132, Ljubljana.

Shrivastava, S., Shrivastava, P., 2020. Ensuring safe repatriation of the citizens amidst the threat of Corona Virus Disease 2019 Pandemic. Cukurova Medical Journal, 45, pp. 767–768. DOI: 10.17826/cumj.727470.

Statistics Canada, 2020. 2011 National Household Survey: Data tables. URL: https://www12.statcan.gc.ca/nhs-enm/2011/dp-pd/dt-td/Rp-eng.cfm?LANG=E&APATH=3&DETAIL=0&DIM=0&FL=A&FREE=0&GC=0&GID=0&GK=0&GRP=1&PID=105396&PRID=0&PTYPE=105277&S=0&SHOWALL=0&SUB=0&Temporal=2013&THEME=95&VID=0&VNAMEE=&VNAMEF= (accessed 29.10.2020).

Verska, jezikovna in narodna sestava prebivalstva Slovenije. Popisi 1921–2002, 2003: Posebne publikacije, št. 2. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.

Winkler, W., 1931. Statistisches Handbuch der Europaeischen Nationalitaeten. Wien, Leipzig: Wilhelm Braumueller, Universitaets-Verlagsbuchhandlung.

Zupančič, J., 2015. Geografija Balkana in njegovega obrobja. Ljubljana: Znanstvena založba FF.

Zupančič, J., 2004. Ethnic structure of Slovenia and Slovenes in the neighbour countries. In: Slovenia: A geographic overview. Ljubljana: Založba ZRC, pp. 87–92.