Kvantitativni model vrednotenja geodiverzitete na podlagi raznolikosti in gostote elementov geodiverzitete na primeru kontaktnega krasa med Kočevsko Reko ter Kostelom

Avtorji

  • Sašo Stefanovski
  • Jaka Grk
  • Gal Hočevar

DOI:

https://doi.org/10.4312/dela.54.75-103

Ključne besede:

geomorfologija, GIS, digitalni model višin, varstvo narave, Dinarski kras, kras

Povzetek

Članek prikazuje nov objektiven sistematičen pristop vrednotenja geodiverzitete na primeru območja med Kočevsko Reko in Kostelom. Metoda temelji na prostorski raznolikosti in gostoti elementov geodiverzitete ter obenem upošteva razgibanost površja. Metodo smo aplicirali na območju kontaktnega krasa, kjer smo evidentirali vroče točke geodiverzitete. Metodo smo na podlagi evalvacije ocenili kot primerno za vrednotenje geodiverzitete.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

ARSO [= Agencija Republike Slovenije za okolje], 2015. Podatki LIDARskega snemanja.

Chiba, T., Kaneta, S., Suzuki, Y., 2008. Red relief image map: new visualization method for three dimensional data. The International Archives of the Photogrammetry, Remote Sensing and Spatial Information Sciences, 37, str. 1071–1076.

Erhartič, B., 2007. Reliefne oblike kot geodiverziteta (geomorfološka naravna dediščina). Dela, 28, str. 59–74. DOI: 10.4312/dela.28.59-74.

Erhartič, B., 2010. Geomorphosite assessment. Acta geographica Slovenica, 50, 2, str. 295–319. DOI: 10.3986/AGS50206.

Forte, J., Pereira, D., Nolasco, M., Brilha, J., 2018. Kernel density applied to the quantitative assessment of geodiversity. Geoheritage, 10, str. 205–217. DOI: 10.1007/s12371-018-0282-3.

Gostinčar, P., 2016. Geomorphological characteristics of karst on contact between limestone and dolomite in Slovenia. Doktorska disertacija. Nova Gorica: Fakulteta za podiplomski študij.

Gray, M., 2004. Geodiversity. Valuing and conserving abiotic nature. London: John Wiley & Sons, Ltd.

Gray, M., 2013. Geodiversity. Valuing and conserving abiotic nature, 2nd edition. Chichester: Wiley Blackwell.

Hočevar, G., 2018. Kontaktni kras med Kočevsko Reko in Kostelom. Zaključna seminarska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo.

Meng, X., Xiong, L., Yang, X., Yang, B., Tang, G., 2018. A terrain openness index for the extraction of karst Fenglin and Fengcong landform units from DEMs. Journal of Mountain Science, 15, str. 752–764. DOI: 10.1007/s11629-017-4742-z.

Mihevc, A., 1991. Morfološke značilnosti ponornega kontaktnega krasa: izbrani primeri slovenskega krasa. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo.

Mlekuž Vrhovnik, D., 2020. Geostatistično modeliranje neolitske poselitve v Panonski nižini. V: Ciglič, R., Geršič, M., Perko, D., Zorn, M. (ur.). Modeliranje pokrajine. Ljubljana: Založba ZRC, str. 123–131.

Naravovarsveni atlas. 2013. URL: https://www.naravovarstveni-atlas.si/web/ (citirano 30. 11. 2020).

Osnovna geološka karta SFRJ. List Delnice. 1984. 1 : 100.000. Beograd: Zvezni geološki zavod.

Panizza, M., 2003. Karst landforms as geomorphosites. Dela, 20, str. 19–26.

Peterlin, S., Ravbar, M., Smerdu, R., Vardjan, F., 1976. Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije: stanje leta 1975. Ljubljana: Zavod SRS za spomeniško varstvo.

Ruban, D. A., 2010. Quantification of geodiverisity and its loss. Proceedings of the Geologists' Association, 121, 3, str. 326–333. DOI: 10.1016/j.pgeola.2010.07.002.

Saaty, T. L., 1994. Fundamentals of decision making and priority theory: with the analytic hierarchy process. Pittsburgh: RWS Publications.

Savić, D., Dozet, S., 1985. Tumač Osnovne geološke karte SFRJ 1 : 100.000. List Delnice. Beograd: Zvezni geološki zavod.

Serrano, E., Ruiz Flaño, P., 2007. Geodiversity. A theoretical and applied concept. Geographica Helvetica, 62, str. 140–147. DOI: 10.5194/gh-62-140-2007.

Skoberne, P., Peterlin, S., 1988a. Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. 1. del: Vzhodna Slovenija. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Skoberne, P., Peterlin, S., 1988b. Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. 2. del: Osrednja Slovenija. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Skoberne, P., Peterlin, S., 1991. Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Stanley, M., 2002. Geodiversity, linking people, landscapes and their culture. Dublin.

Stefanovski, S., Repe, B., 2019. Proučevanje vzpetin kopastega krasa s pomočjo digitalnega modela višin. Dela, 52, str. 141–160. DOI: 10.4312/dela.52.141-160.

Stepišnik, U., 2010. Udornice v Sloveniji. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.

Stepišnik, U., Repe, B., 2015. Identifikacija vročih točk geodiverzitete na primeru krajinskega parka Rakov Škocjan. Dela, 44, str. 45–62. DOI: 10.4312/dela.44.45-62.

Stepišnik, U., Trenchovska, A., 2016. Predlog kvantitativnega modela vrednotenja geodiverzitete na primeru krasa Zgornje Pivke, Slovenija. Dela, 46, str. 41–65. DOI: 10.4312/dela.46.41-65.

Stepišnik, U., Trenchovska, A., 2017. A new quantitative model for comprehensive geodiversity evaluation: the Škocjan Caves Regional Park, Slovenia. Geoheritage, 10, 1, str. 39–48. DOI: 10.1007/s12371-017-0216-5.

Stojilković, B., 2019. Metodološki problemi vrednotenja geodiverzitete: primer krajinskega parka Logarska dolina. Dela, 51, str. 51–71. DOI: 10.4312/dela.51.51-72.

Trenchovska, A., 2016. Inventarizacija in vrednotenje geodiverzitete na območju Kratova, Makedonija. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo.

Trenchovska, A., Stojilkovič, B., 2019. Geodiverziteta Narodnega parka Severni Velebit. V: Stepišnik, U. (ur.). Dinarski kras: Severni Velebit. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, str. 108–124. DOI: 10.4312/9789610601470.

Yokohama, R., Shirasawa, M., Pike, R. J., 2002. Visualizing topography by openness: A new application of image processing to digital elevation models. Photogrammetric Engineering & Remote Sensing, 68, 3, str. 257–265.

Zakon o ohranjanju narave. 2004. Uradni list Republike Slovenije, 96/04.

Prenosi

Objavljeno

30.12.2020 — posodobljeno 10.08.2021

Verzije

Kako citirati

Stefanovski, S., Grk, J., & Hočevar, G. (2021). Kvantitativni model vrednotenja geodiverzitete na podlagi raznolikosti in gostote elementov geodiverzitete na primeru kontaktnega krasa med Kočevsko Reko ter Kostelom. Dela, (54), 75–103. https://doi.org/10.4312/dela.54.75-103 (Original work published 30. december 2020)

Številka

Št. 54 (2020)

Rubrike

Razprave

Licenca

Avtorske pravice (c) 2020 Sašo Stefanovski, Jaka Grk, Gal Hočevar

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Dela v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.