Novejše smeri v krasoslovnih raziskavah

Povzetek

Krasoslovje je integralni sistem znanosti o krasu, močno podobno fizični geografiji. Med vodilnimi krasoslovci je vrsta geografov, tudi na Slovenskem, npr. prof. Gams. Na podlagi bibliografije je mogoče izdvojiti nekaj novejših smeri v krasoslovnih raziskavah: nastanek in razvoj krasa, speleogeneza, vloga mikrobiologije, luminiscenca, klastični sedimenti, minerali, nastanek in razvoj kapnikov, merjenje odlaganja sige, kemizem kapnikov, absolutna datacija sedimentov. Hidrološke raziskave so smer, ki jo bo treba obdržati in okrepiti. Regionalno gledano je odkrivanj" manj, čeprav se krasoslovci podajajo v najbolj oddaljene dele sveta. Med objavljenimi deli narašča število iz drugih delov sveta in so "klasična" kraška ozemlja zapostavljena. Sinteza in sintetični prispevki so tista dejavnost, ki bi se je geografi lahko v večji meri lotili in kar jim (naj) zagotavlja tudi njihova osnovna izobrazba."