Globalising Dublin: indicators of an urban society in transition

Avtorji

  • Niamh M. Moore Department of Geography, University College Dublin, Belfield, Dublin ,IRELAND

DOI:

https://doi.org/10.4312/dela.21.213-222

Ključne besede:

Dublin, globalisation, cultural economy, polarisation

Povzetek

Globalisation – political, economic or cultural - is controlled from, but is simultaneously shaping, urban places. Much of the recent research on globalisation and urban transformati-on has focused on the emergence of an international urban system. Within this system, the role and place of Dublin has been highly contested. This is due in part to the unique way in which the city has attempted to re-position itself within a global framework, but is also due to the difficulty in defining what actually constitutes a world city. Friedmann (1986) argues that one of the key characteristics of these places is that they become destination points for both domestic and international migrants, while Sassen (1991) argues that they are typified by significant socio-spatial polarisation. This paper examines some of the ways in which Dublin, a former peripheral city in global terms, is becoming increasingly embedded in the global urban system. It highlights how the city is beginning to exemplify many of the eco-nomic, social and cultural characteristics associated with ‘world cities’ and discusses a suitable framework for understanding this transition.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

01.12.2004

Kako citirati

Moore, N. M. (2004). Globalising Dublin: indicators of an urban society in transition. Dela, (21), 213–222. https://doi.org/10.4312/dela.21.213-222

Številka

Št. 21 (2004)

Rubrike

Razprave

Licenca

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Dela v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.