Geografski pristopi k proučevanju kriznih območij

Avtorji

  • Jernej Zupančič Oddelek za geografijo Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana

DOI:

https://doi.org/10.4312/dela.26.161-179

Ključne besede:

politična geografija, krizna območja, narodno vprašanje, medetnični odnosi, Jugovzhodna Evropa

Povzetek

Prispevek obravnava pojav kriznih območij v svetu v luči mednarodnih odnosov in preoblikovanja svetovne politične karte. Na podlagi analize fiziognomije, strukture in funkcij teh pokrajin ugotavlja razloge nastanka kriznih območij, podaja značilni potek razvojnih faz in predvsem družbenih ter prostorskih posledic. Le-ta se pogosto obnavljajo in predstavljajo relativno trajna geopolitično nevralgična območja. To so presečišča številnih interesov, čeprav so po svoji strukturi predvsem svetovna periferija. Prispevek predvsem poudarja geografske vidike proučevanja kriznih območij. Na primerih severne Dalmacije na Hrvaškem in Kosova v južni Srbiji ilustrira potek dveh različnih kriznih območij.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

01.12.2006

Kako citirati

Zupančič, J. (2006). Geografski pristopi k proučevanju kriznih območij. Dela, (26), 161–179. https://doi.org/10.4312/dela.26.161-179

Številka

Št. 26 (2006)

Rubrike

Razprave

Licenca

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Dela v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.