The importance of reading for the literary field
DOI:
https://doi.org/10.4312/vh.32.1.129-150Keywords:
reading, radical constructivism, empirical science of literature, construction of meaning, literary systemAbstract
The main objective of this paper is to reflect on reading, a traditional tool of literary communication, from the perspective of radical constructivism and systemic studies of literature. According to radical constructivism (Francisco Varela, Humberto Maturana, 1984), the meaning of a text is merely the result of the cognitive operations of each of its readers, which turns reading into an instrument of polyinterpretation. The empirical science of literature (Siegfried J. Schmidt, 1995; Marijan Dović, 2004; Urška Perenič, 2010) weighs up its multiple (and also contradictory) forms (ideas, expressions, meanings), which are no longer specific to a single literary text but become a characteristic of the system itself, as well as each and every one of its components. In a literary text, the dynamic and complex process of meaning construction is multiplied both by the three levels on which the literary system functions (production, distribution and reception, and reproduction) and by the multiplication that takes place within them through each of its agents. They are the ones who make it possible for a manuscript to become a book and reach its readers.
Downloads
References
Breznik, M. (2010): «Splošni skepticizem v umetnosti». Primerjalna književnost, 33/2, 75-86.
Colomer, T. (2002): «El papel de la mediación en la formación de lectores». En: Lecturas sobre lecturas. México: Consejo Nacional para la Cultura y las Artes, 9-29.
Comercio interior del libro en España 2021. Madrid: Federación de Gremios de Editores de España, 2022.
Chartier, R. y Balžalorsky, V. (2010): «Literatura in besedilna posredovanja». Primerjalna književnost, 33/2, 11-26.
Chico Rico, F. (1995): «Introducción a la Ciencia Empírica de la Literatura». Teoría/Crítica. La ciencia empírica de la literatura. Conceptos, métodos, consecuencias. Madrid/Alicante: Verbum/Universidad de Alicante, 11-34.
Dolinar, D. (2010): «Kdo izbira in kdo ponuja v izbiro?» Primerjalna književnost, 33/2, 61-73.
Dović, M. (2004): Sistemske in empirične obravnave literature. Ljubljana: Založba ZRC.
Dović, M. (2007): Slovenski pisatelj: Razvoj vloge literarnega proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu. Ljubljana: Založba ZRC.
Dović, M. (2010): «Urednik in posredniška funkcija v literarnem sistemu». Primerjalna književnost, 33/2, 47-57.
Duša, Z. (2005): «Tri revolucije knjige». En: Andrej Blatnik et al: Izgubljeno v prodaji. Slovenska knjiga med državo in trgom v tretjem tisočletju. Ljubljana: UMco, 37-47.
The Global Publishing Industry in 2022. Ginebra: WIPO, 2023.
Grafton, A. (2007): «La historia de las ideas. Preceptos y prácticas, 1950-2000». Prismas, 11, 123-148.
Hunt, P. (1994): An Introduction to Children’s Literature. Oxford: Oxford University Press.
Informe de resultados Hábito de Lectura y Compra de Libros en España 2023. Madrid: Federación de Gremios de Editores de España, 2024.
Informe sobre el sector editorial español. Año 2020. Madrid: Federación de Gremios de Editores de España, 2021.
Informe sobre el sector editorial español. Año 2022. Madrid: Federación de Gremios de Editores de España, 2023.
Knjige in brošure tiskane. Ljubljana: NUK: https://zalozniki.nuk.si/Zalozniki/
StatistikaKnjigeInBrosureTiskane
Kovač, M. [1999] (2015): Skrivno življenje knjig. Protislovja slovenskega založništva v 20. stoletju. Edición electrónica.
Kovač, M. (2005): «Smeri razvoja slovenskega in evropskega založništva». En: Izgubljeno v prodaji. Slovenska knjiga med državo in trgom v tretjem tisočletju. Ljubljana: UMco, 9-36.
Kovač, M. (2009): Od katedrale do palačinke: tisk, znanje in branje v digitalni družbi. Ljubljana: Beletrina.
Kovač, M. y Gregorin, R. (2016): Ime česa je konec knjige. Skrivnostne sile knjižnega trga. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Lluch, G. (2003): Análisis de narrativas infantiles y juveniles. Cuenca: Universidad de Castilla-La Mancha.
Lorenzo, L. (2022): «Mladinska literatura v galicijskih in španskih prevodih: različne vloge posrednikov». Otrok in knjiga, 113, 62-69.
Maldonado Alemán, M. (1990): «El constructivismo radical y la didáctica de la literatura». En: I Congreso de la Sociedad Española de Didáctica de la Lengua y la Literatura. Sevilla: Universidad de Sevilla, 487-491.
Maturana, H. y Varela, F. G. (1984): El árbol del conocimiento. Santiago: Editorial Universitaria.
Munita, F. (2014): El mediador escolar de lectura literaria. Un estudio del espacio de encuentro entre prácticas didácticas, sistemas de creencias y trayectorias personales de lectura. Tesis de doctorado. Universitat Autònoma de Barcelona.
Ne(u)slišana mladost. Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2023. Pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2022. Ljubljana: Pionirska.
Perenič, U. (2010): Empirično-sistemsko raziskovanje literature. Konceptualne podlage, teoretski modeli in uporabni primeri. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije.
Pregelj, B. (2019): «Nekaj podatkov za oris profila slovenskih prevajalk in prevajalcev». En: Barbara Pregelj (ed.), Bela knjiga o prevajanju 2018. Premiki na področju prevajanja, tolmačenja, podnaslavljanja in lektoriranja v Sloveniji. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev, 65-77.
Rugelj, S. (2010): Za vsako besedo cekin? Slovensko knjižno založništvo med državo in trgom. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Rupar, P., Blatnik, A., Kovač, M. y Rugelj, S. (2019): Knjiga in bralci VI. Bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji v letu 2019. Ljubljana: UMco.
Ruzicka Kemfel, V. (2022): «Intervencionizmi posrednikov v španskih prevodih mladinskih besedil». Otrok in knjiga, 114, 37-45.
Saferstein, E. A. (2013): «Entre los estudios sobre el libro y la edición: el “giro material” en la historia intelectual y la sociología». Información, cultura y sociedad: revista del Instituto de Investigaciones Bibliotecológicas, 29, diciembre, 139-166.
Schiffrin, A. y Rugelj, S. (2007): «Posel s knjigami: kako so mednarodni konglomerati prevzeli založništo in spremenili način našega branja». Bukla, 24, diciembre 2007 – enero 2008, 8-9. https://www.bukla.si/revija-bukla/posel-s-knjigami-kako-so-mednarodni-konglomerati-prevzeli-zaloznistvo-in-spre.html.
Schmidt, S. J. (1995): «La Ciencia Empírica de la Literatura: Un Nuevo Paradigma». Teoría/Crítica. La ciencia empírica de la literatura. Conceptos, métodos, consecuencias. Madrid/Alicante: Verbum/Universidad de Alicante, 87-106.
Skupaj. Priročnik za branje kakovostnih mladinskih kniig 2021. Pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2020. Ljubljana: Mestna knjižnica, 2021.
Slovenija od 1991 do danes: pregled statističnih podatkov. Ljubljana: Statistični urad, 2022.
Vega, P. de la (2023): «A Brief Panorama of Ibero-American Publishing». Ponencia en Feria Internacional del Libro, Guadalajara, noviembre 2023.
Virk, T. (1999): Moderne metode literarne vede in njihove filozofsko teoretske osnove: metodologija 1. Ljubljana: ZIFF.
Založniki knjig in brošur. Ljubljana: NUK: https://zalozniki.nuk.si/Zalozniki/StatistikaZaloznikiKnjigInBrosur
Žnidaršič, M. (1982): Knjiga in trg. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Downloads
Published
Issue
Section
License
Copyright (c) 2024 Barbara Pregelj
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License.
How to Cite
