Možnost vplivanja priložnostnega učenja angleščine preko spremljanja medicinske televizijske serije na razvoj jezikovne zmožnosti v medicinski pomorski angleščini

Korpusni pristop

Avtorji

  • Violeta Jurkovič Univerza v Ljubljani, Fakulteta za pomorstvo in promet, Portorož

DOI:

https://doi.org/10.4312/vestnik.13.445-465

Ključne besede:

priložnostno učenje angleščine, pomorska angleščina, medicinska pomorska angleščina, korpusni pristop

Povzetek

Z razmahom spletnih tehnologij in bogatih možnosti za uporabo predvsem angleščine v vsakdanjem spletnem življenju je področje priložnostnega učenja angleščine pritegnilo veliko raziskovalne pozornosti. Kljub temu pa je korpusnih raziskav na tem področju malo, korpusnih raziskav, ki bi preučevale ustreznost jezikovnega vnosa preko priložnostnega učenja angleščine za razvoj jezikovnih spretnosti in prvin v angleščini kot tujem jeziku stroke, pa po našem vedenju sploh ni. Cilj prispevka je torej s pomočjo korpusnega pristopa ugotoviti, ali lahko spremljanje specifične zvrsti medicinske televizijske serije vpliva na razvoj angleščine kot tujega jezika stroke za bodoče častnike ladijskega krovnega oddelka na področju medicinske pomorske angleščine. Rezultati kažejo, da ima lahko spremljanje specifične zvrsti medicinske televizijske serije z vidikov leksikalne gostote, leksikalne raznolikosti, terminološkosti in najpogostejših besednih skupov majhen vpliv na razvoj angleščine kot tujega jezika stroke za bodoče častnike ladijskega krovnega oddelka na področju medicinske pomorske angleščine, da pa bi v prihodnje veljalo raziskati, ali lahko spremljanje televizijskih serij vpliva na usvajanje tipičnih govornih vzorcev pomorske govorne komunikacije, ki je blizu vsakdanjemu govoru. Ti rezultati nas opozarjajo, da priložnostno učenje angleščine ne more nadomestiti nekaterih ključnih vidikov formalnega učenja tujega jezika (stroke). To velja morda še posebej za tiste tuje jezike stroke, ki so regulirani z mednarodnimi konvencijami in iz njih izhajajoče zahtevane ravni jezikovne zmožnosti. Po drugi strani pa lahko ravno priložnostno učenje angleščine bistveno prispeva k izgradnji splošne jezikovne zmožnosti, ki je eden izmed pomembnih predpogojev za nadaljnji razvoj jezikovne zmožnosti v smeri tujega jezika stroke.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

ANTHONY, Laurence (2015) TagAnt (Version 1.2.0). Tokio: Waseda University.

ANTHONY, Laurence (2020) AntConc (Version 3.5.9). Tokio: Waseda University.

ARHAR HOLDT, Špela (2006) Gradnja specializiranega korpusa. Jezik in slovstvo 51(1), 53–67.

BAKER, Paul/Andrew HARDIE/Tony MCENERY (2006) A Glossary of Corpus Linguistics. Edinburgh: Edinburgh University Press.

BIBER, Douglas (1988) Variation Across Speech and Writing. Cambridge: Cambridge University Press.

BYBEE, Joan (2010) Language, usage, and cognition. Cambridge: Cambridge University Press.

CEDEFOP (2014). Terminology of European education and training policy: a selection of 130 terms. Luxembourg: Publications Office.

COLE, Jason/Robert VANDERPLANK (2016) Comparing autonomous and class-based learners in Brazil: Evidence for the present-day advantages of informal, out-of-class learning. System 61, 31–42.

DUDLEY-EVANS, Tony/Maggie-Jo ST JOHN (1998) Developments in English for Specific Purposes. Cambridge: Cambridge University Press.

GORJANC, Vojko (2005) Uvod v korpusno jezikoslovje. Domžale: Založba Izolit, d.o.o.

HALLIDAY, Michael A. K. (1987) Spoken and Written Modes of Meaning. Rosalind Horowitz and Jay S. Samuels (ur.), Comprehending Oral and Written Language. San Diego: Academic Press. Inc., 55–82.

HALLIDAY, Michael A. K. (2002) On Grammar. London: Continuum International Publishing Group.

HYLAND, Ken (2008) Academic clusters: text patterning in published and postgraduate writing. International Journal of Applied Linguistics 18 (1), 41–62.

INTERNATIONAL MARITIME ORGANIZATION (2001) Standard Marine Communication Phrases. London: International Maritime Organization.

INTERNATIONAL MARITIME ORGANIZATION (2010a) International Convention on Standards of Training, Certification and Watchkeeping for Seafarers. With Manila Amendments. London: International Maritime Organization.

INTERNATIONAL MARITIME ORGANIZATION (2010b) Model Course 1.14. Medical First Aid. 2000 Edition. Course + Compendium. London: International Maritime Organization.

INTERNATIONAL MARITIME ORGANIZATION (2010c) Model Course 1.15. Medical Care. 2000 Edition. Course & Compendium. Volume 1. London: International Maritime Organization.

INTERNATIONAL MARITIME ORGANIZATION (2010d) Model Course 1.15. Medical Care. 2000 Edition. Course & Compendium. Volume 2. London: International Maritime Organization.

INTERNATIONAL MARITIME ORGANIZATION (2015) Model Course 3.17. Maritime English. 2015 Edition. London: International Maritime Organization.

JARVIS, Scott (2013) Defining and measuring lexical diversity. Scott Jarvis in Michael Daller (ur.), Vocabulary Knowledge. Human ratings and automated measures. Amsterdam: John Benjamins Publishing Company, 13–43.

JARVIS, Huw/Marianna ACHILLEOS (2013) From computer assisted language learning (CALL) to mobile assisted language use (MALU). TESL-EJ 16(4), 1­–18.

JOHN, Peter/Benjamin BROOKS/Ulf SCHRIEVER (2017) Profiling maritime communication by non-native speakers: A quantitative comparison between the baseline and standard marine communication phraseology. English for Specific Purposes 47, 1–14.

JURKOVIČ, Violeta (2018) Spletne jezikovne dejavnosti in priložnostno učenje angleščine med slovenskimi študenti. Sodobna pedagogika 69(2), 26–40

JURKOVIČ, Violeta (2019) Online informal learning of English through smartphones in Slovenia. System 80, 27–37.

KUSYK, Meryl (2017) The development of complexity, accuracy and fluency in L2 written production through informal participation in online activities. Calico Journal 1, 75–96.

KUSYK, Meryl/Geoffrey SOCKETT (2014) From informal resource usage to incidental language acquisition: language uptake from online television viewing in English. Asp 62, 1–19.

LEE, Ju Seong (2017) Informal digital learning of English and second language vocabulary outcomes: Can quantity conquer quality?. British Journal of Educational Technology 50(1), 1–12.

LIN, Phoebe M.S. (2014) Investigating the validity of internet television as a resource for acquiring L2 formulaic sequences. System 42, 164­–176.

LONG, Michael (2005) Second Language Needs Analysis. Cambridge: Cambridge University Press.

MALVERN, David/Brian RICHARDS (2002) Investigating accommodation in language proficiency interviews using a new measure of lexical diversity. Language Testing 19, 85–104.

MCENERY, Tony/Andrew HARDIE (2011) Corpus Linguistics: Method, Theory and Practice. Cambridge Textbooks in Linguistics. Cambridge: Cambridge University Press.

OXFORD TEXT ARCHIVE (2009) What Is the BNC? Oxford: University of Oxford.

PRITCHARD, Boris/Damir KALOGJERA (2000) On some features of conversation in maritime VHF communication. Malcolm Coulthard, Janet Cotterill in Frances Rock (ur.), Dialogue Analysis VII: Working with Dialogue: Selected papers from the 7th IADA conference. Tübingen: Niemeyer, 185–196.

SANTORINI, Beatrice (1990) Part-of-Speech Tagging Guidelines for the Penn Treebank Project (3rd Revision). Philadelphia: University of Pennsylvania.

SOCKETT, Geoffrey (2011) From the cultural hegemony of English to online informal learning: Cluster frequency as an indicator of relevance in authentic documents. ASp 1-15.

SOCKETT, Geoffrey (2013) Understanding the online informal learning of English as a complex dynamic system: an emic approach. ReCALL 25(1), 48–62.

STUBBS, Michael (1996) Text and Corpus Analysis: Computer-Assisted Studies of Language and Culture. Oxford: Blackwell Publishing.

TAN, Kok Eng/ Melissa L. Y. NG/ Kim Guan SAW (2010) Online activities of writing practices of urban Malaysian adolescents. System 38, 548–559.

TRINDER, Ruth (2017) Informal and deliberate learning with new technologies. ELT Journal 4, 401–412.

WORLD HEALTH ORGANIZATION (2007) International Medical Guide for Ships. 3rd Edition. Ženeva: World Health Organization.

ZINSMEISTER, Heike/Margit BRECKLE (2012) The ALeSKo learner corpus. Design – annotation – quantitative analyses. Thomas Schmidt in Kai Wörner (ur.), Multilingual Corpora and Multilingual Corpus Analysis. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins Publishing Company, 71–98.

Prenosi

Objavljeno

27.12.2021

Kako citirati

Jurkovič, V. (2021). Možnost vplivanja priložnostnega učenja angleščine preko spremljanja medicinske televizijske serije na razvoj jezikovne zmožnosti v medicinski pomorski angleščini: Korpusni pristop. Vestnik Za Tuje Jezike, 13(1), 445–465. https://doi.org/10.4312/vestnik.13.445-465

Številka

Letn. 13 Št. 1 (2021)

Rubrike

Članki

Licenca

Avtorske pravice (c) 2021 Violeta Jurkovič

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Vestnik za tuje jezike v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.