Profiliranje etičnih pojmov dobro/zlo in pravica z etimološkega vidika

Avtorji

  • Eldar Veremchuk Narodna univerza v Zaporožju, Ukrajina

DOI:

https://doi.org/10.4312/vestnik.13.191-206

Ključne besede:

pojem, domena, orientir, profiliranje, trajektorij

Povzetek

V prispevku predstavljamo poglobljeno analizo izzivov, ki jih prinaša profiliranje pojmov z določanjem etimoloških domen. Pri tem se osredotočamo zlasti na izzive, na katere smo naleteli pri profiliranju pojmov dobro/zlo in pravica. Za obravnavo teh pojmov smo se odločili, saj so glede na podatke iz korpusa British National Corpus med vsemi etičnimi pojmi deležni največje besedilne aktualizacije. Pri raziskovalnem delu smo se opirali na načela teorije konceptualnih metafor in na metodo uravnavanja trajektorija in orientirja, ki temelji na idejah jezikoslovca Ronalda Langackerja o profiliranju pojmov v jezikovnih izjavah. V prispevku predstavljena metoda profiliranja je novost na področju raziskovanja jezika, saj smo jo prilagodili analizi in pojasnjevanju imenoslovnih načel »prevajanja« abstraktnih etičnih pojmov v jezikovno obliko. Raziskavo smo zasnovali na predpostavki, da govorci abstraktne kategorije konceptualizirajo na podlagi življenjskih izkušenj in poznavanja konkretnega sveta. Izkušnje in konkretni pojmi tako tvorijo izhodiščne domene, na podlagi katerih nastanejo ontološke meddomenske preslikave v ciljno domeno abstraktnejših etičnih pojmov. S pomočjo raziskave etimonov izhodiščnih domen etičnih kategorij smo določili podobe, ki so bile podlaga za nastanek metaforičnih povezav med izhodiščnimi in ciljnimi pojmi. Določitev etimološke plasti leksikalizatorjev izhodiščne domene nam je omogočila opredelitev bistvenih psiholoških mehanizmov človekovega spoznavanja in dojemanja sveta. Ti temeljijo na prirojeni nagnjenosti človeškega uma k oblikovanju metaforičnih povezav med vsakdanjimi doživetji in kompleksnimi abstraktnimi idejami. Rezultati raziskave so nam omogočili izgradnjo matričnega modela analiziranih pojmov, ki smo ga nato nadgradili še z večplastnim modelom »konceptualne zgradbe«. Ta prikazuje konceptualizacijske poti, po katerih človeški um razvršča in kategorizira abstraktne etične ideje.  

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

CHOMSKY, Noam (ed.) (1997) Language and Cognition. (The Future of the Cognitive Revolution). Oxford: Oxford University Press.

EVANS, Vyvyan/Melanie GREEN (2006) Cognitive linguistics: An introduction. Edinburgh: Edinburgh University Press.

FILLMORE, Charles (ed.) (1982) Frame semantics. The Linguistic Society of Korea (ed.), Linguistics in the Morning Calm. Seoul: Hanshin Publishing Co. 111–137.

GOLIANICH, Maria (2007) Inner form of the word and discourse. Ivano-Frankivsk: Prikarpatskiy National University Press.

GOLOVENKO, Kristina (2012) Inner form of the word as an imaginative feature. Kirovograd: Bulletin of Kirovograd National University.

LAKOFF, George (1993) The contemporary theory of metaphor. A. Ortony (ed.), Metaphor and Thought. Cambridge: Cambridge University Press, 202–251.

LAKOFF, George/Mark JOHNSON (2003) Metaphors we live by. Chicago: University of Chicago Press.

LANGACKER, Ronald (1987) Foundations of cognitive grammar. Theoretical prerequisites. Stanford: Stanford University Press.

LANGACKER, Ronald (2000) A course in cognitive grammar. Manuscript. Preliminary draft. San Diego: University of California San Diego Press.

POTEBNIA, Aleksandr (1993) Thought and language. Kiev: SYNTO.

ROSCH, Eleanor (1978) Principles of categorization. E. Rosch/B. Lloyd (ed.), Cognition and Categorization. Hillsdale: Lawrence Erlbaum Associates, 27–48.

SCRAGG, Greg (1976) Semantic nets as memory models. E. Charniak/Y. Wilks (ed.), Computational Semantics. Amsterdam: North Holland Publishing Co., 101–127.

SPHET, Gustav (2006) The Inner Form of the Word: Studies and Variations on Humboldt’s Themes. Moscow: Kom-Kniga.

ZHABOTINSKAYA, Svetlana (2009) Concept / Domain: Matrix and Network Models. Culture of the peoples of the Black Sea region 168, 254–259.

*******

An Anglo-Saxon Dictionary Online. 18. August 2021. https://bosworthtoller.com/.

Etymology Dictionary Online. 15. August 2021. https://www.etymonline.com/.

Glosbe Dictionary Online. 21. August 2021. https://ru.glosbe.com/la/ru/.

Longman Dictionary Online. 13. August 2021. https://www.ldoceonline.com/.

Prenosi

Objavljeno

27.12.2021

Kako citirati

Veremchuk, E. (2021). Profiliranje etičnih pojmov dobro/zlo in pravica z etimološkega vidika. Vestnik Za Tuje Jezike, 13(1), 191–206. https://doi.org/10.4312/vestnik.13.191-206

Številka

Letn. 13 Št. 1 (2021)

Rubrike

Članki

Licenca

Avtorske pravice (c) 2021 Eldar Veremchuk

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Vestnik za tuje jezike v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.