Pragmatične značilnosti nedoločnih zaimkov v hrvaščini kot drugem jeziku
DOI:
https://doi.org/10.4312/vestnik.13.427-444Ključne besede:
nedoločni zaimki, hrvaščina kot drugi jezik, pragmatične strukture, izražanje negativnega odnosaPovzetek
Prispevek obravnava nekatere pragmatične značilnosti hrvaških nedoločnih zaimkov, zlasti možnost njihove rabe za izražanje negativnega odnosa oziroma stališča. V prispevku predstavljamo rezultate kvantitativne raziskave, katere namen je bil ugotoviti, v kolikšni meri učenci hrvaščine kot drugega jezika obvladajo rabo nedoločnih zaimkov za izražanje negativnega odnosa. V vprašalniku, ki je bil sestavljen iz dveh vsebinskih sklopov, smo preučevali raven razumevanja in dejanskega izkoriščanja pragmatičnih danosti hrvaških nedoločnih zaimkov. V vprašalnik smo vključili primere, ki smo jih pridobili iz korpusa hrvaških spletnih besedil hrWaC 2.0 (Ljubešić in Erjavec 2011). Raziskavo smo izvedli med učenci hrvaščine kot drugega jezika, ki so se v študijskem letu 2019/20 udeležili jezikovnih tečajev Centra za hrvaščino kot drugi in tuji jezik Croaticum na Univerzi v Zagrebu. Raven znanja hrvaščine anketirancev je ustrezala stopnjama B2 in C1 Skupnega evropskega referenčnega okvira (N=60). Rezultate naše raziskave bo mogoče s pridom uporabiti pri razvijanju učnih gradiv, namenjenih obravnavi semantičnih in pragmatičnih lastnosti nedoločnih zaimkov pri pouku hrvaščine kot drugega jezika. Raziskava je pokazala, da se je pri pouku hrvaščine kot drugega jezika v prihodnje treba bolj posvetiti obravnavi pragmatičnih vidikov rabe nedoločnih zaimkov, saj je ravno obvladovanje pragmatične ravni jezika zlasti pri govorcih na višji jezikovni stopnji eden ključnih pokazateljev jezikovnih kompetenc. Poleg pragmatičnih lastnosti nedoločnih zaimkov bi bilo treba pri pouku obravnavati tudi idiomatične izraze, v katerih se pojavljajo nedoločni zaimki. Zaradi številnih pragmatičnih danosti teh zaimkov je nujno, da jih pri pouku ne obravnavamo le s strogo slovničnega, temveč tudi z leksikalnega vidika, ki omogoča ustrezno obravnavo pragmatične ravni jezika.
Prenosi
Literatura
AGUILAR-GUEVARA, Ana/Maria ALONI/Angelika PORT/Katrin SCHULZ/Šimik RADEK (2010) Free choice items as fossils. Workshop on Indefiniteness Crosslinguistically (DGfS) Berlin, February 2526, part one and part two. https://www.semanticscholar.org/paper/Free-choice-items-as-fossils-Guevara-Aloni/e8c16bfdb621ff49a03ffb0fe4af03320fc80527#paper-header (Accessed March 2, 2021)
AGUILAR-GUEVARA, Ana/Maria ALONI/Angelika PORT/Šimik RADEK (2011) Semantics and Pragmatics of Indefinites: Methodology for a Synchronic and Diachronic Corpus Study. Proceedings of the Workshop Beyond Semantics: corpus-based Investigations of Pragmatica and Discourse Phenomena, 116. Goettingen, Germany, 2325 February 2011, Bochumer Lingvistische Areitsberichte (3) https://www.academia.edu/9963031/2011._Semantics_and_pragmatics_of_indefinites_methodology_for_a_synchronic_and_diachronic_corpus_study._In_Proceedings_of_the_workshop_Beyond_Semantics_--_Corpus-based_investigations_of_pragmatic_and_discourse_phenomena._Bochum_Bochumer_Linguistische_Arbeiten (Accessed March 2, 2021)
BARIĆ, Eugenija et al. ²(1997) Hrvatska gramatika. Zagreb: Školska knjiga.
BERGOVEC, Marina (2007) Leksički pristup nastavi stranih jezika s posebnim osvrtom na hrvatski. Lahor: časopis za hrvatski kao materinski, drugi i strani, vol 1, br. 3, 53–66.
BRALA VUKANOVIĆ, Marija/Mihaela MATEŠIĆ (2015) Croatian ‘pointing words’: Where body, cognition, language, context and culture meet. Branimir Belaj (ed.) Dimenzije značenja, Zbornik Zagrebačke slavističke škole. 3162.
ČILAŠ MIKULIĆ, Marica/Milvia GULEŠIĆ MACHATA/Sanda Lucija UDIER (2015) Razgovarajte s nama! Udžbenik hrvatskoga kao drugoga i stranoga jezika za razinu B2. Zagreb: FF press.
HASPEMATH, Martin (1997) Indefinite pronouns. Oxford: Oxford University Press.
KECSKÉS, Istvan (2014) Intercultural Pragmatics. Oxford: Oxford University Press.
KECSKÉS, Istvan (2015) Intracultural Communication and Intercultural Communication: Are They Different? International review of pragmatics 7 (2015), 171194.
KOROM, Marija (2005) Kroatisch für die Mittlestufe: Lese- und Übungstexte. München: Otto Sagner Verlag.
KUNA, Branko (2007) Identifikacija eufemizama i njihova tvorba u hrvatskom jeziku. Fluminensia 19, 1, 95113.
LANGACKER, Ronald W. (1988) A usage-based model. Brygida Rudzka-Ostyn (ed.) Topics in Cognitive Linguistics. Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins, 127164.
LANGACKER, Ronald W. (2000) A Dynamic Usage-Based Model. Michael Barlow, Suzanne Kemmer (ed.) Usage-Based Models of Language, Stanford: CSLI Publications, 164.
LJUBEŠIĆ, Nikola/Tomaž ERJAVEC (2011) ‘hrWaC and slWaC: Compiling Web Corpora for Croatian and Slovene’. In TSD’11: Proceedings of the 14th international conference on Text, Speech and Dialogue, Ivan Habernal and Václav Matoušek (ed.) 395–402. Berlin, Heidelberg: Springer.
LUČIĆ, Radovan (2005) Kaj god! Jagoda Granić (ed.) Semantika prirodnog jezika i metajezik semantike, zbornik Hrvatskoga društva za primijenjenu lingvistiku, Zagreb i Split: HDPL, 437445.
NAZALEVIĆ ČUČEVIĆ, Iva (2015) Pragmalingvistična kompetencija na razini B2. Milvia Gulešić Machata and Ana Grgić (ed.) Hrvatski B2, Opisni okvir referentne razine B2 u hrvatskom jeziku, Zagreb: FF press, 41–54.
RAGUŽ, Dragutin (1997) Praktična hrvatska gramatika. Zagreb: Medicinska knjiga.
SILIĆ, Josip/Ivo PRANJKOVIĆ (2005) Gramatika hrvatskoga jezika za gimnazije i visoka učilišta. Zagreb: Školska knjiga.
UDIER, Sanda Lucija/Milvia GULEŠIĆ MACHATA (2011a) Kakvom jeziku poučavati neizvorne govornike? Viši i niži varijetet u poučavanju hrvatskoga kao inog jezika. Nova Croatica, V, 5, 329349.
UDIER, Sanda Lucija/Milvia GULEŠIĆ MACHATA (2011b) Registri i hrvatski kao ini jezik. Pavel Krejčí, Elena Krejčová and Michal Przybylski (ed.) Výuka jihoslovanských jazyků v dnešní Evropě, Porta Balkanica, 6471.
UDIER, Sanda Lucija (2015) Gramatička kopetencija. Milvia Gulešić Machata and Ana Grgić (ed.) (2015) Hrvatski B2: Opisni okvir referentne razine B2. 247–272.
UDIER, Sanda Lucija/Milvia GULEŠIĆ MACHATA (2017) Razgovarajte s nama! Gramatika i pravopis hrvatskoga jezika s vježbama za razine B2-C1, drugo izdanje. Zagreb: FF press.
VIJEĆE EUROPE (2005) Zajednički europski referentni okvir za jezike. Zagreb: Školska knjiga i Vijeće Europe.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2021 Sanda Lucija Udier
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Vestnik za tuje jezike v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
