Apozicija v francoščini in slovenščini
Od teorije do rabe
DOI:
https://doi.org/10.4312/vestnik.13.51-65Ključne besede:
apozicija, polstavek, pristavek, besedni red, apozicija, polstavek, pristavek, besedni red, vejicaPovzetek
V članku najprej podamo pregled različnih načinov rabe francoskega termina apposition in se nato osredotočimo na samostalniške apozicije, vrsto polstavkov, ki jih uvaja samostalniško jedro brez člena. Obravnavani so samo prevodi samostalniških polstavkov z začetka povedi, kjer je vsebina izhodiščnega polstavka izražena s pristavkom ali samostalniško besedno zvezo s funkcijo osebka. Pri tem razpravljamo o besednem redu in rabi vejice, ki uporabnikom pogosto povzroča preglavice. Raziskava temelji na primerih iz korpusa FraSloK in prinese naslednje ugotovitve: a) začetni stavčni položaj je precej pogosteje ohranjen v romanih kakor časopisnih člankih; b) izražanje vsebine izhodiščnih struktur s pristavkom in samostalniško zvezo v funkciji osebka je približno enakomerno opaziti v več kot polovici primerov iz časopisnih člankov, medtem ko v romanih izstopa funkcija osebka; c) z izjemo spremembe stavčnega položaja pristavek ustreza izhodiščni strukturi, ko je njena vsebina izražena s samostalniško besedno zvezo v funkciji osebka, pa v primerjavi s francoščino pride do sprememb na različnih ravneh; d) (ne)rabe vejice na osnovi danega korpusa ni mogoče zadovoljivo utemeljiti, primeri pa kažejo, da izhaja iz osebnih odločitev prevajalcev in je seveda odvisna tudi od možnosti izražanja v ciljnem jeziku. V povezavi s tem so bili že podani predlogi spremembe pravil in zgledov, ki v naših primerih ne zdržijo in bi potrebovali nadaljnjo obravnavo.
Prenosi
Literatura
ARRIVÉ, Michel/Françoise GADET/Michel GALMICHE (1986) La Grammaire d’aujourd’hui : Guide alphabétique de linguistique française. Paris : Flammarion.
BOCH, Françoise/Agnès TUTIN/Damien LAURENT (2009) Construction détachée et adjectifs d’affects. D. Apothéloz, B. Combettes, F. Neveu (éds.), Les linguistiques du détachement. Actes du colloque international de Nancy (7 à 9 juin 2006). Berne : Peter Lang, 99-115.
COMBETTES, Bernard/Roberte TOMASSONE (1988) Le texte informatif, aspects linguistiques. Bruxelles : Prisme, De Boeck Université.
COMBETTES, Bernard (1996) Facteurs textuels et facteurs sémantiques dans la problématique de l’ordre des mots : le cas des constructions détachées. Langue française 111, 83-96.
COMBETTES, Bernard (1998) Les constructions détachées en français. Paris : Ophrys.
COMBETTES, Bernard (2005) Les constructions détachées comme cadres de discours. Langue française 148, 31-44.
DOBROVOLJC, Helena/Nataša JAKOP (2012) Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom. Ljubljana : Založba ZRC.
DUBOIS, Jean/Mathée GIACOMO/Louis GUESPIN/Christiane MARCELLESI/Jean-Baptiste MARCELLESI/Jean-Pierre MÉVEL (2007) Grand dictionnaire : Linguistique & sciences du langage. Paris : Larousse.
FORSGREN, Mats (1991) Éléments pour une typologie de l’apposition en linguistique française. D. Kremer (éd.), Actes du XVIIIe congrès international de linguistique et de philologie romanes. Tome II, Linguistique théorique et linguistique synchronique. Tübingen : Max Niemeyer Verlag, 597-612.
FORSGREN, Mats (1993) L’adjectif et la fonction d’apposition : observations syntaxiques, sémantiques et pragmatiques. L’Information grammaticale 58, 15-22.
GOES, Jan (2007) L’apposition dans tous ses états. N. Flaux, D. Stosic (éds.), Les constructions détachées : entre langue et discours. Arras : Artois Presses Université, 267-293.
GREVISSE, Maurice (1980) Le bon usage. Grammaire française avec des remarques sur la langue française d’aujourd’hui. Paris : Duculot.
HAVU, Eva (2002) L’interprétation des constructions détachées. Le 25 octobre 2021. http://www.ucm.es/info/circulo/no10/havu.htm.
KOROŠEC, Tomo (2003) K pravilom za skladenjsko vejico v slovenskem pravopisu 2001. Slavistična revija 51/2, 247-266.
LE GOFFIC, Pierre (1993) Grammaire de la phrase française. Paris : Hachette livre.
LENGAR VEROVNIK, Tina (2012) Pravopisna obravnava pristavčnosti. N. Jakop, H. Dobrovoljc (éds.), Pravopisna stikanja: razprave o pravopisnih vprašanjih. Ljubljana : Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 163-167.
LOMBARD, Alf (1952) L’apposition dans le français d’aujourd’hui. Mélanges de philologie romane offerts à M. Karl Michaëlsson par ses amis et ses élèves. Göteborg : Bergendahls, 322-350.
MEZEG, Adriana (2010) Compiling and using a French-Slovenian parallel corpus. R. Xiao (éd.), Proceedings of the international symposium on using corpora in contrastive and translation studies (UCCTS 2010). Ormskirk : Edge Hill University, 1-27. Le 25 octobre 2021. http://www.lancs.ac.uk/fass/projects/corpus/UCCTS2010Proceedings/papers/Mezeg.pdf.
MEZEG, Adriana (2011) Korpusno podprta analiza francoskih polstavkov in njihovih prevedkov v slovenščini. (Thèse de doctorat). Ljubljana : Faculté des Lettres, Département des langues et littératures romanes.
MEZEG, Adriana (2015) Les constructions détachées nominales en français et en slovène. M. Schlamberger Brezar, D. Limon, A. Gruntar Jermol (éds.), Contrastive analysis in discourse studies and translation/Analyse contrastive de discours en traduction/Kontrastive Diskurzanalyse und Translation. Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 150-168.
MEZEG, Adriana (2020) Polstavki v francoščini in njihovo prevajanje v slovenščino – korpusni pristop. Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete.
NEVEU, Franck (1996) La notion d’apposition en linguistique française : perspective historique. Le français moderne 64/1, 1-27.
NEVEU, Franck (1998) Les appositions frontales et la structure informationnelle de l’énoncé. Actes du colloque international de linguistique française d’Uppsala – Prédication, assertion, information, 1996. Uppsala : Acta Universitatis Upsaliensis, Studia Romanica, 367-375.
NEVEU, Franck (2000) L’apposition : concepts, niveaux, domaines. Présentation. Langue française 125, 3-17.
PALADIAN, Michel (2004) Apposition. Investigationes linguisticae X, 1-14. Le 25 octobre 2021. https://pressto.amu.edu.pl/index.php/il/article/view/9024.
RIEGEL, Martin/Jean-Christophe PELLAT/René RIOUL (1999) Grammaire méthodique du français. Paris : Presses Universitaires de France.
RIOUL, René (1983) Les appositions dans la grammaire française. L’Information grammaticale 18, 21-29.
SCHLAMBERGER BREZAR, Mojca (2005) Nekatere skladenjske značilnosti prevodov iz francoščine v slovenščino – lekcija iz kontrastivne slovnice. V. Mikolič, K. Marc Bratina (éds.), Slovenščina in njeni uporabniki v luči evropske integracije. Koper : Anales, 261-268.
TESNIÈRE, Lucien (1988) Éléments de syntaxe structurale. Paris : Éditions Klincksieck.
TOPORIŠIČ, Jože (1992) Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana : Cankarjeva založba.
TOPORIŠIČ, Jože, et al. (2001) Slovenski pravopis. Ljubljana : SAZU, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša.
VAN DEN BUSSCHE, Henri (1987) Les « appositions » en français moderne. Inventaire et description. (Thèse de doctorat). Leuven : K.U. Leuven.
WAGNER, Robert-Léon/Jacqueline PINCHON (1962) Grammaire du français classique et moderne. Paris : Hachette.
WILMET, Marc (1997) Grammaire critique du français. Louvain-la-Neuve : Hachette Supérieur, Duculot.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2021 Adriana Mezeg
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Vestnik za tuje jezike v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
