Izražanje mnenja o političnih dogodkih
Analiza besedilnih, skladenjskih in leksikalnih prvin
DOI:
https://doi.org/10.4312/vestnik.13.91-108Ključne besede:
izražanje mnenja, družbena omrežja, besedilna analiza, skladenjska analiza, leksikalna analizaPovzetek
V času novih medijev ima sleherni uporabnik forumov, družbenih omrežij in novičarskih portalov možnost javno izražati svoje mnenje o aktualnih političnih dogodkih, družbenem dogajanju ali svojem vsakodnevnem življenju. Analiza izražanja mnenja je zato v zadnjih desetletjih prestopila okvir učenja jezikov in postala izjemno aktualna raziskovalna tema tudi za področje računalniškega jezikoslovja, ki omogoča zanimive rešitve za različna podjetja in organizacije. V prispevku smo analizirali komentarje, s katerimi so se uporabniki družbenega omrežja Twitter odzvali na incident, v katerem je francoskega predsednika Emmanuela Macrona med rokovanjem udaril moški iz množice. Analizirali smo tvite, ki izražajo strinjanje, nestrinjanje in nevtralen odnos do dogodka. Analiza zajema 80 tvitov in se nanaša na besedilno, skladenjsko in leksikalno raven. Rezultati kažejo, da so tviti, ki izražajo nestrinjanje, večinoma podani v povednem ali vzkličnem naklonu, imajo enostavčno zgradbo in vsebujejo besedišče, ki eksplicitno izraža avtorjevo mnenje (sramota, nespoštljivo). Tviti, ki izražajo strinjanje, imajo pogosto zgradbo enostavčne vzklične povedi in vsebujejo eksplicitno besedišče (bravo, zaslužil si je klofuto). Tviti, ki izražajo nevtralno mnenje, pa so v največ primerih podani s povednim naklonom, imajo večstavčno zgradbo in ne vključujejo eksplicitnega besedišča, ki izraža avtorjevo mnenje. Predstavljena metoda analize je osnovana na osnovnih slovničnih kriterijih (število povedi, zgradba povedi, stavčni naklon, ključne besede), kar omogoča tudi avtomatsko analizo velikih količin besedil. V prihodnosti bi lahko metodo uporabili pri raziskovanju različnih političnih, zdravstvenih in družbenih izzivov (volitve, pandemija koronavirusa ali vprašanje korupcije).
Prenosi
Literatura
SOURCE
Chaîne d’info BFM. 20 juin 2021.
https://twitter.com/BFMTV/status/1402244842500071427.
*******
BIBLIOGRAPHIE
ANSCOMBRE, Jean-Claude/Oswald DUCROT (1976) L’argumentation dans la langue. Langages 41, 5–27.
AUSTIN, John Langshaw (1962) How to do things with words : The William James Lectures delivered at Harvard University in 1955. Oxford : Clarendon Press.
BUTLER, Judith (1997) The psychic life of power : Theories in subjection. Stanford : Stanford University press.
DUCROT, Oswald (1972) Dire et ne pas dire. Principes de sémantique linguistique, Paris : Herman et Cie.
FARZINDAR, Atefeh/Mathieu ROCHE (2013) Les défis du traitement automatique du langage pour l’analyse des réseaux sociaux. Revue TAL – Traitement Automatique des langues 54 (3), 7–16.
Français facile. Le 20 juin 2021. https://www.francaisfacile.com/exercices/exercice-francais-2/exercice-francais-12640.php.
France Soir. Le 4 juin 2021. https://www.francesoir.fr/societe-sante/mails-fauci-afp-savait-originevirus.
GOMEZ SANCHEZ, Ingrid (2018) L’expression de l’affect dans les échanges des apprenants de FLE. Revista de linguas modernas 28, 197–207.
HAVERKATE, Henk (1990) A speech act analysis of irony. Journal of Pragmatics 14 (1), 77–109.
JALAM, Radwan/Jean-Hugues CHAUCHAT (2002) Pourquoi les n-grammes permettent de classer des textes? Recherche de mots-clefs pertinents à l’aide des n-grammes caractéristiques. A. Morin/P. Sébillot (éds.), JADT Journées internationales d’Analyse statistique des Données Textuelles. Rennes : INRIA, 1–10.
Nouvel Edito B1. Le 20 mai 2021. https://didierfle-edito.com/exercices/b1/unite-4-b1/lexpression-de-lopinion-indicatif-ou-subjonctif/.
PANCKHURST, Rachel (2006) Le discours électronique médié : bilan et perspectives. Lire, Écrire, Communiquer et Apprendre avec Internet 1, 345–366.
PANG, Bo/Lillian LEE (2008) Opinion Mining and Sentiment Analysis. Foundations and Trends® in Information Retrieval 1–2, 1–135.
POPIČ, Damjan/Darja FIŠER (2018) (Ne)normativnost računalniško posredovane komunikacije v slovenščini : merilo vejice. D. Fišer (éd.), Viri, orodja in metode za analizo spletne slovenščine. Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 140–159.
RETZINGER, Suzanne (1995) Identifying Shame and Anger in Discourse. American behavioral scientist 38 (8), 1104–1113.
RIEGEL, Martin/Jean-Christophe PELLAT/René RIOUL (1994) Grammaire méthodique du français. Paris : PUF.
SMAILOVIĆ, Jasmina/Miha GRČAR/Nada LAVRAČ/Martin ŽNIDARŠIČ (2014) Stream-based active learning for sentiment analysis in the financial domain. Information Sciences 285, 181–203.
SPERIOSU, Michael/Nikita SUDAN/Sid UPADHYAY (2011) Twitter polarity classification with label propagation over lexical links and the follower graph. O. Abend (éd.), EMNLP '11 : Proceedings of the First Workshop on Unsupervised Learning in NLP. Edinburgh : Association for Computational Linguistics, 53–63.
STEFANOWITSCH, Anatol (2004) Happiness in English and German: A metaphorical-pattern analysis. M. Achard/S. Kemmer (éds.), Language, culture and mind. Stanford : CSLI Publications, 137–149.
TEDESCHI, Antonio/Francesco BENEDETTO (2015) A cloud-based big data sentiment analysis application for enterprises' brand monitoring in social media streams. P. Sangregorio/A. L. Cologni/F. Previdi (éds.) 2015 IEEE 1st International Forum on Research and Technologies for Society and Industry Leveraging a better tomorrow (RTSI). New Jersey : Institute of Electrical and Electronics Engineers,186–191.
WRIGHT, Alex (2009) Mining the Web for Feelings, Not Facts. New York Times (2009). 20 mai 2021. https://www.nytimes.com/2009/08/24/technology/internet/24emotion.html.
ZWITTER VITEZ, Ana (2020a) Le discours politique et l’expression de l’opinion sur Twitter : analyse syntaxique, lexicale et orthographique. Ars et humanitas 14 (1), 157–170.
ZWITTER VITEZ, Ana (2020b) La contribution de la linguistique dans l’analyse de la dynamique sociale : l’exemple des Gilets jaunes. I. Lazar/A. Panjek/J. Vinkler (éds.), Mikro in makro : pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije. Koper : Založba Univerze na Primorskem, 509–52.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2021 Ana Zwitter Vitez
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Vestnik za tuje jezike v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
