Po poti iskanja ženske identitete v delih Zgodba o Javi Elisabeth Mulder in “Če je to življenje, sem jaz Rdeča kapica” Luise Valenzuele
DOI:
https://doi.org/10.4312/vestnik.13.333-348Ključne besede:
potovanje, ženska identiteta, Elisabeth Mulder, Luisa Valenzuela, kronotop potiPovzetek
S potovanjem se človek odziva na lastno potrebo po iskanju novih izkušenj, ki bi mu pomagale spremeniti dojemanje sveta. Potovanje nas vabi, da se podamo po prepletenih poteh, ki nam bodo pomagale razumeti preteklost in jo prestopiti. Toda v kanonu popotne književnosti je že vseskozi utrjeno neenako razmerje med moškim junakom (Odisej), ki je prevzel vlogo popotnika in raziskovalca, ter žensko junakinjo (Penelopa), ki je bila, zaprta v zasebnem prostoru, obsojena na čakanje. Posledično mora junakinja, kadar se poda na potovanje, kreniti po poti, ki izvorno pripada moškemu in ki tudi vodi skozi njegov svet. Izhodišče tega prispevka je kronotop poti (Bahtin 1989), ki na junakinjinem potovanju, skupaj z uporništvom in radovednostjo, predstavlja temelje za iskanje identitete ženskega subjekta. V delu Historia de Java [Zgodba o Javi 1935] španske pisateljice Elisabeth Mulder in v kratki zgodbi “Si esto es la vida, yo soy Caperucita Roja” [Če je to življenje, sem jaz Rdeča Kapica 1993] argentinske pisateljice Luise Valenzuele bomo pot in potovanje analizirali kot simbolni prostor učenja in odkrivanja ženske identitete junakinje, ki si poskuša prilastiti tradicionalno moški prostor. Med potovanjem (notranjim in zunanjim) junakinji obeh književnih del odkrijeta drugost in se, ob prehajanju skozi gozd življenja, usmerita k lastni emancipaciji. Zadnji del poti ju tako pripelje do samoodkritja nove ženske identitete, osvobojene patriarhalnih zapovedi. V ta namen se bomo oprli tako na razmišljanja obeh avtoric (Mulder 1979 in Valenzuela 2002) kot tudi na različne študije, med drugim: Bakucz (2015), Cassole (2013), Mañas Martínez (1988, 2006), Díaz (1996), Marković (2013), Martínez (2001), Medeiros-Lichem (2007), Muñoz (1996), Noguerol (2001), Prada (2018), Regazzoni (2012), Zapico (2015) in Zipes (20060).
Prenosi
Literatura
BAJTIN, Mijáil (1989) El problema de los géneros discursivos. México: Siglo XXI.
BAKUCZ, Dóra (2015) «Y la boca traga y por fin somos una». Dos Caperucitas en la literatura argentina contemporánea. M. Polić-Bobić/G. Matić/A. Huertas Morales (eds.), La literatura argentina del siglo XX: un recuento. Relecturas de la Argentina del siglo XX ficcionalizada. Zagreb: Sveučilište u Zagrebu, 173–184.
CASASOLE, María Elena (2013) Ojos de mujer observan el mundo: la escritura de viaje femenina. Investigaciones Feministas 4, 241–254.
DÍAZ, Gwendolyn (1996) Entrevista con Luisa Valenzuela. G. Díaz/M. I. Lagos (eds.), La palabra en vilo: narrativa de Luisa Valenzuela. Santiago de Chile: Cuarto Propio, 35–52.
MAÑAS MARTÍNEZ, María del Mar (1988) La obra narrativa de Elisabeth Mulder. Tesis doctoral. Madrid: Universidad Complutense. 4 de agosto de 2021. https://eprints.ucm.es/id/eprint/3943/
MAÑAS MARTÍNEZ, María del Mar (2006) Elisabeth Mulder: Una escritora en la encrucijada entre el modernismo y la modernidad. Arbor: Ciencia, Pensamiento y Cultura 719, 385–397.
MARCILLAS PIQUER, Isabel (2012) Literatura de viajes en clave femenina: los pre-textos de Aurora Bertrana y otras viajeras europeas. Revista de Filología Románica 29(2), 215–231.
MARKOVIĆ, Ana (2013) La identidad femenina y las relaciones de poder en los relatos de Luisa Valenzuela. Tesis Doctoral. Barcelona: Universidad de Barcelona. 4 de agosto de 2021. https://www.tesisenred.net/bitstream/handle/10803/116768/MARKOVIC_TES S.pdf?sequence=1&isAllowed=y
MARTÍNEZ, Z. Nelly (2001) Luisa Valenzuela: lectura descolonizadora del cuento de hadas tradicional. Letras femeninas 27(1), 177–200.
MEDEIROS-LICHEM, María Teresa (2007) Prisma poligonal de la escritura: «Cuentos de Hades» de Luisa Valenzuela. International Conference on Women, Gender and Discourse in Latin America. Livepool: University of Liverpool. 12 de junio de 2021. http://www.cervantesvirtual.com/nd/ark:/59851/bmc0931797
MULDER, Elisabeth (1979) A fondo. 4 de agosto de 2021. https://www.rtve.es/play/videos/a-fondo/fondo-elisabeth-mulder/5487768/
MULDER, Elisabeth (2018) Sinfonía en rojo. Prosa y poesía selecta. Madrid: Colección Obra Fundamental.
MUÑOZ, Willy (1996) Luisa Valenzuela y la subversión normativa en los cuentos de hadas: «Si esto es la vida, yo soy Caperucita Roja». G. Díaz/M. I. Lagos (eds.), La palabra en vilo: narrativa de Luisa Valenzuela. Santiago de Chile: Cuarto Propio, 221–246.
NOGUEROL JIMÉNEZ, Francisca (2001) La metamorfosis de Caperucita. S. Mattalía (ed.), Aún y más allá: mujeres y discursos. Caracas: Escultura, 113–122.
POSADA, Adolfo R. (2019) Nomadismo y vidas erráticas en la literatura española postcontemporánea. Pasavento: Revista de Estudios Hispánicos 7(2), 425–444.
PRADA, Juan Manuel de (2018) Introducción en Elisabeth Mulder, Sinfonía en rojo. Prosa y poesía selecta. Madrid: Fundación Banco Santander, XI–L.
REGAZZONI, Susanna (2012) «Lo exótico es el otro, o soy yo». Espacio y tiempo en el relato de viaje: Condesa de Merlín y Luisa Valenzuela. Verba hispánica 20(2), 273–283.
VALENZUELA, Luisa (1997) Simetrías. Barcelona: Plaza Janés.
VALENZUELA, Luisa (2002) Peligrosas palabras. Reflexiones de una escritora. México: Océano.
ZAPICO, Elena (2015) «¿Colorín, colorado?»: Las reescrituras contemporáneas de los cuentos de hadas en la literatura hispánica. Tesis doctoral. Salamanca: Universidad de Salamanca. 4 de agosto de 2021. https://gredos.usal.es/handle/10366/128826
ZIPES, Jack (2006) Fairy tales and the art of subversion. London: Rouledge.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2021 Gemma Santiago Alonso

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Vestnik za tuje jezike v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.