Raba člena in za-pridevnika v nekaterih vrstah italijanskih samostalniških sintagem v primerjavi s slovenščino

Avtorji

  • Mirjam Premrl Podobnik Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/vestnik.13.127-146

Ključne besede:

člen, za-pridevnik, določnost, katafora, restriktivnost

Povzetek

Članek se osredotoča na razmerje med podrednim dopolnilom, t. j. samostalniško sintagmo, relativnim ali vsebinskim odvisnikom, in rabo člena ali za-pridevnika v nadredni, jedrni samostalniški sintagmi. Predstavljeni so izsledki kvalitativne analize korpusa slovenskih in italijanskih besedil ter njihovih prevodov v italijanščino oz. slovenščino, katere namen je bil razpoznavati indice za določnost entitet v slovenščini in predvideti rabo člena v italijanščini ter tako pokazati možnosti, ki jih ima Slovenec za ustrezno izražanje v italijanščini. Ob predpostavkah, da je določnost univerzalna kategorija in zato razpoznavna tudi v jezikih, ki je ne zaznamujejo s členom (slovenščina), ter da sta avtor in prevajalec idealna govorca slovenščine in/ali italijanščine, je kot izhodišče vsakokrat služilo slovensko besedilo, italijansko pa je imelo kontrolno vlogo. Raba člena je opredeljena kot kataforična, če vsebina dopolnila pripomore k določni interpretaciji jedra. Podredne samostalniške sintagme se delijo na konceptualne in argumentalne. V italijanščini so prve zaznamovane z ničtim členom, z njimi pa je izražena ne-entiteta, z jedrom tvorijo pomensko enoto; druge pa, ki so zaznamovane s katerimkoli členom (tudi ničtim) in so izraz entitete, pomenske enote ne tvorijo. Z določnostjo je povezana restriktivnost odvisnika (relativnega ali vsebinskega), ki je v tem, da člen ali za-pridevnik določata celoto jedra in podrednega dopolnila. Jedro je lahko določno ali nedoločno. Pri nerestriktivnosti je odvisnik (relativn

Članek se osredotoča na razmerje med podrednim dopolnilom, t. j. samostalniško sintagmo, relativnim ali vsebinskim odvisnikom, in rabo člena ali za-pridevnika v nadredni, jedrni samostalniški sintagmi. Predstavljeni so izsledki kvalitativne analize korpusa slovenskih in italijanskih besedil ter njihovih prevodov v italijanščino oz. slovenščino, katere namen je bil razpoznavati indice za določnost entitet v slovenščini in predvideti rabo člena v italijanščini ter tako pokazati možnosti, ki jih ima Slovenec za ustrezno izražanje v italijanščini. Ob predpostavkah, da je določnost univerzalna kategorija in zato razpoznavna tudi v jezikih, ki je ne zaznamujejo s členom (slovenščina), ter da sta avtor in prevajalec idealna govorca slovenščine in/ali italijanščine, je kot izhodišče vsakokrat služilo slovensko besedilo, italijansko pa je imelo kontrolno vlogo. Raba člena je opredeljena kot kataforična, če vsebina dopolnila pripomore k določni interpretaciji jedra. Podredne samostalniške sintagme se delijo na konceptualne in argumentalne. V italijanščini so prve zaznamovane z ničtim členom, z njimi pa je izražena ne-entiteta, z jedrom tvorijo pomensko enoto; druge pa, ki so zaznamovane s katerimkoli členom (tudi ničtim) in so izraz entitete, pomenske enote ne tvorijo. Z določnostjo je povezana restriktivnost odvisnika (relativnega ali vsebinskega), ki je v tem, da člen ali za-pridevnik določata celoto jedra in podrednega dopolnila. Jedro je lahko določno ali nedoločno. Pri nerestriktivnosti je odvisnik (relativni) le neobvezni dodatek. Analiza je pokazala, da se nekateri relativni odvisniki umeščajo med oba pola. Ti odvisniki pogosto prinašajo opisno vsebino, njihova pa odnosnica je nedoločna. Komentirani so zgledi, kjer je v slovenščini odnosnica uvedena z za-pridevnikom, in zgledi, kjer pred odnosnico ni določevalnika.

i) le neobvezni dodatek. Analiza je pokazala, da se nekateri relativni odvisniki umeščajo med oba pola. Ti odvisniki pogosto prinašajo opisno vsebino, njihova pa odnosnica je nedoločna. Komentirani so zgledi, kjer je v slovenščini odnosnica uvedena z za-pridevnikom, in zgledi, kjer pred odnosnico ni določevalnika.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

CORPUS

AI: ACCATI, Luisa (1998) Il mostro e la bella. Padre e madre nell'educazione cattolica dei sentimenti. Milano: Cortina Raffaello.

AS: ACCATI, Luisa (2001) Pošast in lepotica: oče in mati v katoliški vzgoji čustev. Trad. I. Prosenc. Ljubljana: Studia humanitatis.

A/MI: ARA, Angelo/Claudio MAGRIS (2007) Trieste. Un'identità di frontiera. Torino: Einaudi.

A/MS: ARA, Angelo/Claudio MAGRIS (2001) Trst. Obmejna identiteta. Trad. M. Cenda Klinc. Ljubljana: Študentska založba.

CI: CALVINO, Italo (1963) Marcovaldo ovvero le stagioni in città. Torino: Einaudi.

CS: CALVINO, Italo (1987) Marcovaldo ali letni časi v mestu. Trad. E. Umek. Ljubljana: MK.

CaI: CARDINI, Franco (2001) Europa e islam: storia di un malinteso. Roma/Bari: Laterza.

CaS: CARDINI, Franco (2003) Evropa in islam: zgodovina nekega nesporazuma. Trad. M. Bajt. Ljubljana: Založba *Cf.

FS: FERENC, Tone (1999) »Ubija se premalo«. Obsojeni na smrt – talci – ustreljeni v Ljubljanski pokrajini 1941–1943. Dokumenti. Ljubljana: INZ: Društvo piscev zgodovine NOB.

FI: FERENC, Tone (1999) »Si ammazza troppo poco«. Condannati a morte – ostaggi – passati per le armi nella provincia di Lubiana 1941–1943. Documenti. Trad. P. Kodrič. Ljubljana: Istituto per la storia moderna: Società degli scrittori della storia della Lotta di Liberazione.

GI: GALIMBERTI, Umberto (2007) L'ospite inquietante: il nichilismo e i giovani. Milano: Feltrinelli.

GS: GALIMBERTI, Umberto (2009) Grozljivi gost: nihilizem in mladi. Trad. V. Simoniti. Ljubljana: Modrijan.

J1S: JANČAR, Drago (1984) Severni sij. Murska sobota: Pomurska založba.

J1I: JANČAR, Drago (2008) Aurora boreale. Trad. D. Betocchi/E. Lenaz. Milano: Bompiani.

J2S: JANČAR, Drago (1998) Zvenenje v glavi. Ljubljana: MK.

J2I: JANČAR, Drago (2007) Il ronzio. Trad. R. Dapit/M. Vidali. Udine: Forum.

L2I: LEVI, Primo (1996) Se questo è un uomo. La tregua. Torino: Einaudi.

L2S: LEVI, Primo (1996) Ali je to človek. Premirje. Trad. S. Šlenc. Ljubljana: Cankarjeva založba.

L1I: LEVI, Primo (1990) I sommersi e i salvati. Torino: Einaudi.

L1S: LEVI, Primo (2003) Potopljeni in rešeni. Trad. I. Prosenc Šegula. Ljubljana: Studia Humanitatis.

LBI: LIVI BACCI, Massimo (1998) La popolazione nella storia d'Europa. Roma/Bari: Laterza.

LBS: LIVI BACCI, Massimo (2007) Prebivalstvo v zgodovini Evrope. Trad. V. Troha. Ljubljana: Založba *Cf.

T2I: TOMIZZA, Fulvio (1972) La città di Miriam. Milano: Mondadori.

T2S: TOMIZZA, Fulvio (1974) Miriamino mesto. Trad. S. Ivanc. Ljubljana: DZS.

T1I: TOMIZZA, Fulvio (2000) La visitatrice. Milano: Mondadori.

T1S: TOMIZZA, Fulvio (2005) Obiskovalka. Trad. M. Košuta. Celovec: Mohorjeva družba.

ToS: TOMŠIČ, Marjan (1991) Šavrinke. Ljubljana: ČZP Kmečki glas.

ToI: TOMŠIČ, Marjan (1991) Le saurine. Trad. D. Fabjan Bajc. Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko: Znanstveno raziskovalno središče RS.

*******

BIBLIOGRAFIA

BAŽEC, Helena (2008) Sull'articolo determinativo sloveno. Linguistica e Filologia 26, 235–256.

BAŽEC, Helena (2010/11) La nascita degli articoli nello sloveno: settore scientifico-disciplinare di afferenza: scienze del linguaggio (linguistica teorica generativa): tesi di dottorato. Benetke: Helena Bažec. 30. junij 2014. http://dspace.unive.it/bitstream/handle/10579/1124/Dottorato_Helena_Bazec.pdf?sequence=1.

CAZINKIĆ, Robert (2000/01) Oziralni prilastkovi odvisniki. Jezik in slovstvo 46/1–2, 29–40.

CHAFE, Wallace L. (1994) Discourse, consciousness and time. The Flow and Displacement of Conscious Experience in Speaking and Writing. Chicago/London: The University of Chicago Press.

CINQUE, Guglielmo (2001) La frase relativa. L. Renzi e al. (cur.), Grande grammatica italiana di consultazione. Vol. 1. Bologna: il Mulino, 457–517.

COSERIU, Eugenio (2002) Napačna in pravilna izhodišča v teoriji prevajanja. Trad. M. Ožbot. M. Ožbot (cur.), Prevajanje srednjeveških in renesančnih besedil: 27. prevajalski zbornik. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev, 380–397.

DARDANO, Maurizio/Pietro TRIFONE (2011) Grammatica italiana: con nozioni di linguistica. Bologna: Zanichelli.

DE BEAUGRANDE, Robert-Alain/Wolfgang Ulrich DRESSLER (1984) Introduzione alla linguistica testuale. Trad. Silvano Muscas. Bologna: il Mulino.

KORDIĆ, Snježana (1995) Relativna rečenica. Zagreb: Hrvatsko filološko društvo. Matica hrvatska.

KORZEN, Iørn (1996) L'articolo italiano fra concetto ed entità: uno studio semantico-sintattico sugli articoli e sui sintagmi nominali italiani con e senza determinante – con un'indagine particolare sulla distribuzione del cosiddetto »articolo partitivo”. København: Museum Tusculanum Press.

LYONS, Christopher (1999) Definiteness. Cambridge: Cambridge University Press.

PRANDI, Michele/Cristiana DE SANTIS (2015) Le regole e le scelte: manuale di linguistica e di grammatica italiana. Torino: UTET Università.

OROŽEN, Martina (1972) K določnemu členu v slovenščini. Slavistična revija 20/1–4, 105–114.

OŽBOT, Martina (2009) Nekaj kontrastivnih beležk o italijanščini in slovenščini in nekaj opažanj o jezikovni produkciji pri govorcih slovenščine v Italiji. Jezik in slovstvo 54/1, 25–47.

OŽBOT, Martina (2012) Prevodne zgodbe: poskusi z zgodovino in teorijo prevajanja s posebnim ozirom na slovensko-italijanske odnose. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

RENZI, Lorenzo (1976) Grammatica e storia dell'articolo italiano. Studi di grammatica italiana V, 5–42.

RENZI, Lorenzo (2001) L'articolo. L. Renzi et al. (cur.), Grande grammatica italiana di consultazione. Vol. 1. Bologna: il Mulino, 371–437.

SALVI, Giampaolo/Laura VANELLI (2004) La nuova grammatica italiana. Bologna: il Mulino.

SCHLAMBERGER BREZAR, Mojca (2004) Diskurzivni pristop k problemu določnosti v slovenščini. Jezik in slovstvo 49/5, 35–44.

TAYLOR, John R. (1995) Linguistic Categorization. Prototypes in Linguistic Theory. Oxford: Clarendon Press.

TOPORIŠIČ, Jože (2004) Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.

TRENKIĆ (2004) Definiteness in Serbian/Croatian/Bosnian and some implications for the general structure of the minimal phrase. Lingua 114, 1401–1427.

VIDOVIČ-MUHA, Ada (1996) Določnost kot besedilna prvina v slovničnem opisu slovenskega jezika (ob Kopitarjevi slovnici). J. Toporišič (cur.), Jernej Kopitar in njegova doba – Obdobja 15. Kopitarjev zbornik: mednarodni simpozij v Ljubljani, 29. junij do 1. julij 1994: simpozij ob stopetdesetletnici njegove smrti. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 115–130.

Objavljeno

27. 12. 2021

Številka

Rubrika

Članki

Kako citirati

Premrl Podobnik, M. (2021). Raba člena in za-pridevnika v nekaterih vrstah italijanskih samostalniških sintagem v primerjavi s slovenščino. Vestnik Za Tuje Jezike, 13(1), 127-146. https://doi.org/10.4312/vestnik.13.127-146