Odnos učiteljev in učiteljic nemščine do slovnice pri pouku nemščine kot tujega jezika na primeru zunanjih ocenjevalcev in ocenjevalk slovenske mature

Avtorji

  • Mojca Leskovec Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/vestnik.13.481-500

Ključne besede:

nemščina kot tuji jezik, sporazumevalna zmožnost, slovnična zmožnost, didaktično-metodična načela, akcijska usmerjenost

Povzetek

V zgodovini didaktike tujih jezikov se je slovnici kot delni zmožnosti pripisoval različen pomen. Danes se kot najpomembnejši cilj pouka tujih jezikov v splošnem razume sporazumevalna zmožnost, Skupni evropski jezikovni okvir za jezike (2001) pa slovnično zmožnost opredeljuje kot njen osrednji sestavni del. Kljub temu pri sodobnem akcijsko usmerjenem in k učinkovitosti naravnanem pouku nemščine kot tujega jezika vloga slovnice ostaja sporna. Ta raziskava se je zato osredotočila na vprašanja, kakšno vlogo igra slovnica pri pouku nemščine kot tujega jezika v Sloveniji, kako se pri njem posredujejo slovnične strukture ter po katerih smernicah se učitelji in učiteljice pri tem ravnajo. Anketa je pokazala, da večina sodelujočih zunanjih ocenjevalcev in ocenjevalk slovenskega maturitetnega izpita iz nemščine, kot tudi drugih sodelujočih učiteljev in učiteljic nemščine kot tujega jezika v Sloveniji znanje slovnice opredeljuje kot pomembno za doseganje sporazumevalne zmožnosti v nemščini kot tujem jeziku in da ima slovnica pri njihovem pouku enakovredno vlogo kot ostale (delne) zmožnosti. Slovnične strukture sodelujoči učitelji in učiteljice posredujejo tako s postopki avtomatizacije kot s kognitivnimi postopki, razlago pri tem podajajo v kombinaciji prvega in ciljnega jezika, ravnajo pa se predvsem po lastnih izkušnjah in spoznanjih ter uporabljanih učbenikih. Mnogi sodelujoči učitelji in učiteljice torej vsaj delno že sledijo modelu štirih učnih področij, ki drugače kot tradicionalni model štirih jezikovnih zmožnosti slovnico integrira v jezikovna opravila ter tako ločeni sestavini slovnico in besedišče povezuje s tradicionalnimi štirimi zmožnostmi.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

DRUMM, Sandra/Britta HUFEISEN/Johanna KLIPPEL (2013) Wie lernt man eigentlich Fremdsprachen? Sandra Ballweg/Sandra Drumm/Britta Hufeisen/ Johanna Klippel/Lina Pilypaityté, Deutsch lehren lernen 2: Wie lernt man die Fremdsprache Deutsch? München: Goethe-Institut, Klett-Langenscheidt, 14–64.

EUROPARAT (Hrsg.) (2001) Gemeinsamer Europäischer Referenzrahmen für Sprachen: lernen, lehren, beurteilen. 18. Februar 2018. https://www.goethe.de/Z/50/commeuro/i0.htm.

FUNK, Hermann/Christina KUHN/Dirk SKIBA/Dorothea SPANIEL-WEISE/Rainer E. WICKE (2014) Deutsch lehren lernen 4: Aufgaben, Übungen, Interaktion. München: Goethe-Institut, Klett-Langenscheidt.

GLIHA OLENIK, Nadja/Vasja JAKŠE/Brigita KOSEVSKI PULJIĆ/Marinka KRENKER/Mojca LESKOVEC/Diana REDL KOLAR/Andreja RETELJ/Sonja ZVER (2018) Nemščina: predmetni izpitni katalog za splošno maturo. Ljubljana: Državni izpitni center. 27. Dezember 2020. https://www.ric.si/mma/M-NEM-2020/2018083013280560/.

GNUTZMANN, Claus (2016) Sprachenbewusstheit und Sprachlernkompetenz. E. Burwitz-Melzer/G. Mehlhorn/C. Riemer/K.-R. Bausch/H.-J. Krumm (Hrsg.), Handbuch Fremdsprachenunterricht. 6., völlig überarbeitete und erweiterte Auflage. Tübingen: A. Francke Verlag, 144–149.

GOETHE-INSTITUT (2013) Didaktisch-methodische Prinzipien. 23. Februar 2018. https://www.goethe.de/resources/files/pdf157/unterrichtsprinzipien12.pdf.

GROTJAHN, Rüdiger/Karin KLEPPIN (2013) Handlungsorientierung, Kompetenzorientierung und weitere Prinzipien. K. Ende/R. Grotjahn/K. Kleppin/I. Mohr, Deutsch lehren lernen 6: Curriculare Vorgaben und Unterrichtsplanung. München: Goethe-Institut, Langenscheidt, 26–32.

HOLC, Nada/Stanka EMERŠIČ/Liljana KAČ/Ana Marija MUSTER/Herta OREŠIČ/Nuša RUSTJA (2008) Učni načrt. Nemščina: gimnazija: splošna, klasična, strokovna gimnazija. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. 13. August 2018. http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2010/programi/media/pdf/un_gimnazija/un_nemscina_gimn.pdf.

KAČ, Liljana/Susanne VOLČANŠEK/Suzana RAMŠAK (2016) Program osnovna šola: Nemščina: Učni načrt. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. 6. August 2021. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_nemscina.pdf.

KLIPPEL, Friederike (2016) Didaktische und methodische Prinzipien der Vermittlung. E. Burwitz-Melzer/G. Mehlhorn/C. Riemer/K.-R. Bausch/H.-J. Krumm (Hrsg.), Handbuch Fremdsprachenunterricht. 6., völlig überarbeitete und erweiterte Auflage. Tübingen: A. Francke Verlag, 315–320.

KONDRIČ HORVAT, Vesna/Nada HOLC/Mihael KOLTAK/Tamara BOSNIČ/Brigita KOSEVSKI/Anica PLAZAR/Natalija ROBNIK (2001) Učni načrt za izbirni predmet: Tuji jezik nemščina. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. 6. August 2021. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/izbirni/3-letni/Nemscina_izbirni.pdf.

PEVEC SEMEC, Katica/Liljana KAČ/Neva ŠEČEROV/Simona CAJHEN/Barbara LESNIČAR/Alja LIPAVIC OŠTIR/Liliane STRMČNIK (2013) Program osnovna šola: Drugi tuji jezik v 4. do 9. razredu: Neobvezni izbirni predmet: Učni načrt. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 6. August 2021. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/izbirni/Neobvezni/Drugi_TJ_izbirni_neobvezni.pdf.

Prenosi

Objavljeno

27.12.2021

Kako citirati

Leskovec, M. (2021). Odnos učiteljev in učiteljic nemščine do slovnice pri pouku nemščine kot tujega jezika na primeru zunanjih ocenjevalcev in ocenjevalk slovenske mature. Vestnik Za Tuje Jezike, 13(1), 481–500. https://doi.org/10.4312/vestnik.13.481-500

Številka

Letn. 13 Št. 1 (2021)

Rubrike

Članki

Licenca

Avtorske pravice (c) 2021 Mojca Leskovec

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Vestnik za tuje jezike v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.