Borges v Cervantesovem ogledalu
DOI:
https://doi.org/10.4312/vestnik.13.317-331Ključne besede:
literarna prepletenost, Miguel de Cervantes, Jorge Luis Borges, bralec, Pierre Menard, avtor Kihota, Delovanje knjigePovzetek
Borges je pri pisanju svojih izmišljij, ki pomenijo začetek postmodernistične pripovedi v svetovni književnosti, eden najbolj originalnih bralcev in interpretov Cervantesovega Don Kihota, ki predstavlja začetek sodobnega romana v književnosti zahodnoevropskega duhovnega kroga. Članek obravnava nekatere literarne povezave med Cervantesom in Borgesom, ki sta vsak v svojem času in na svoji strani Atlantika pomenila začetek velikih sprememb v razumevanju svetovne književnosti. Tako Cervantesov kot Borgesov referencialni svet ni neposredna realnost temveč bodisi ironična primerjava resničnega z literarnim svetom bodisi fikcija, ki je nastala na podlagi ustvarjalnega branja že prej napisanih literarnih del. Pri obeh avtorjih ni jasne razmejitve med realnostjo in fikcijo, saj sta v njunih besedilih prepleteni. Cervantes prebira antične, renesančne in baročne avtorje, pripovedni junak don Kihot oziroma njegov drugi jaz, Alonso Kihano, se izgublja v izmišljenih svetovih viteških romanov, ki jih ima skrbno spravljene v svoji knjižnici. Borges si svojega življenja brez književnosti in knjižnice ne zna predstavljati. Na primeru analize dveh Borgesovih kratkih pripovedi – Pierre Menard, avtor Kihota (1939) in Delovanje knjige (1981) – se pokaže njuna neverjetna ustvarjalna prepletenost. Borges je znal literarno materijo renesančno-baročnega avtorja mojstrsko vgraditi v vsebino svojega lastnega ustvarjanja in nadaljevati literarno raziskovanje z metafikcijskimi literarnimi postopki. Zato izbrani Borgesov epigraf na začetku članka iz kratke pripovedi Utopija moža, ki je utrujen, da je potrebno predvsem vedno znova brati, potrjuje njegovo predanost dejanju branja, ki je neskončno in vedno ponavljajoče se dejanje – regressus ad infinitum. Bralci pa moramo biti v procesu branja aktivno udeleženi kot soustvarjalci in odprti za vse možnosti recepcije.
Prenosi
Literatura
BARTH, John (1988) Literarura izčrpanosti. Debeljak, Aleš (ur.), Ameriška metafikcija. Ljubljana: Mladinska knjiga, 6-43.
BARTHES, Roland (1995) Smrt avtorja. Pogačnik, Aleš (ur.), Sodobna literarna teorija. Ljubljana: Krtina, 19-25.
BORGES, Jorge Luis (2001) Namišljenosti. Ljubljana: Cankarjeva založba, prev. Aleš Berger.
BORGES, Jorge Luis (2002) Proza. Ljubljana: Cankarjeva založba, prev. Aleš Berger, Marjeta Drobnič, Maja Šabec.
BORGES, Jorge Luis (2002) Poezija. Ljubljana: Cankarjeva založba, prev. Aleš Berger.
CERVANTES, Miguel de (1973) Veleumni plemič don Kihot iz Manče. Ljubljana: Cankarjeva založba, prev. Niko Košir.
FUENTES, Carlos (1994) Cervantes o la crítica de la lectura. Alcalá de Henares: Centro de estudios cervantinos.
FUENTES, Carlos (2011) La gran novela latinoamericana. Madrid: Alfaguara.
JAUSS, Hans Robert (1995) Recepcijska teorija – retrospektiva njene ne(pre)poznane predzgodovine. Pogačnik, Aleš (ur.), Sodobna literarna teorija. Ljubljana: Krtina, 157-175.
KALENIĆ RAMŠAK, Branka (2011) Recepcija književnosti v španskem jeziku: še vedno španska vas?. Kranjc, Simona (ur.), Meddisciplinarnost v slovenistiki, Obdobja (Simpozij, 30). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 233-239. 30. julij 2021. https://centerslo.si/wp-content/uploads/2015/10/30-Kalenic_Ramsak.pdf
KALENIĆ RAMŠAK, Branka (2008) El Quijote de dos caras: Cervantes versus Avellaneda. Linguistica 48, 191-204.
POZNANOVIČ JEZERŠEK, Mojca et al. (2008) Učni načrt, Slovenščina, Gimnazija. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. 15. julij 2021. http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2018/programi/media/pdf/un_gimnazija/un_slovenscina_gimn.pdf
ROTTERDAMSKI, Erazem (2010) Hvalnica norosti. Ljubljana: Studia humanitatis.
UNAMUNO, Miguel (1966) Del sentimiento trágico de la vida. Madrid: Editorial Plenitud.
VARGAS LLOSA, Mario (2004) Una novela para el siglo XXI. Miguel de Cervantes Saavedra: Don Quijote de la Mancha. Madrid: Alfaguara, XIII–XXVIII.
VIRK, Tomo (1992) Borges in slovenska proza. Primerjalna književnost XV (2), 1-20.
VIRK, Tomo (1994) Bela dama v labirintu. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura.
ZUPAN SOSIČ, Alojzija (2017) Teorija pripovedi. Maribor: Litera.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2021 Branka Kalenić Ramšak

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Vestnik za tuje jezike v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.