Prevajanje avtonimnih konotacij v treh romanih Michela Houellebecqa

Avtorji

  • Florence Gacoin-Marks Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/vestnik.13.365-381

Ključne besede:

Houellebecq, avtonimni elementi, kurzivna pisava, sodobni francoski roman, traduktologija, literarno prevajanje, prevajanje iz francoščine v slovenščino

Povzetek

V članku avtorica raziskuje obravnavo t. i. avtonimnih elementov oz. razširjene, po pravopisu nedoločene rabe kurzivne pisave in narekovajev v slovenskih prevodih treh romanov M. Houellebecqa, kot so jih izoblikovali trije različni slovenski prevajalci. Po uvodni opredelitvi so analizirani elementi razvrščeni v tri poglavitne kategorije, glede na to, ali posredujejo govorico določenih ali nedoločenih posameznikov, samega pripovedovalca ali celotne družbe. V okviru sloga, ki ga pogosto označujejo kot »belega«, razširjena uporaba ležeče pisave in narekovajev s funkcijo avtonimne konotacije omogoča posredovanje zelo finih pomenskih odtenkov in znatno obogati avtorjevo besedilo. Enako kot metaforične mreže tudi slogemi, kot je ponavljajoča se in razširjena uporaba ležeče pisave in narekovajev, od prevajalca zahtevajo predhodno delo interpretacije in razvoj koherentne strategije, ki omogoča ohranitev njihove izvorne funkcije v pripovedi. Čeprav lahko analizirane prevode štejemo za globalno zveste Houellebecqovemu besedilu in so omogočili, da je pisatelj v Sloveniji postal zelo znan, je jasno, da nobenega od njih ne odlikuje stroga in koherentna obravnava avtonimnih konotacij, na katere kaže razširjena uporaba kurzivne pisave in narekovajev. Najpogostejše in najbolj škodljive anomalije za fino razumevanje besedila so vzdrževanje teh vizualnih znakov tam, kjer ni nujno, ali nasprotno njihova neuporaba tam, kjer jih je povsem mogoče in primerno vzdrževati. Avtorica sproti opozarja na možne rešitve in zagovarja izoblikovanje dosledne prevodoslovne strategije pri obravnavi analiziranih elementov.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Primaire

Textes originaux (français)

HOUELLEBECQ, Michel (2003) Extension du domaine de la lutte. Paris : J'ai lu [1e: 1994].

HOUELLEBECQ, Michel (2003) Les Particules élémentaires. Paris : J'ai lu [1e 1998].

HOUELLEBECQ, Michel (2019) Sérotonine. Paris : Flammarion.

*****

Traductions slovènes

HOUELLEBECQ, Michel (2000) Osnovni delci. Trad. Mojca Medvedšek. Ljubljana : Cankarjeva založba. [Dans l’article : Houellebecq – Medvedšek 2000.]

HOUELLEBECQ, Michel (2004) Razširitev področja boja. Trad. Marko Trobevšek. Ljubljana : Modrijan. [Dans l’article : Houellebecq – Trobevšek 2004.]

HOUELLEBECQ, Michel (2020) Serotonin. Trad. Iztok Ilc. Ljubljana : Cankarjeva založba. [Dans l’article : Houellebecq – Ilc. 2020.]

**********

Secondaire

AUTHIER-REVUZ, Jacqueline (1978) « Les formes du discours rapporté. Remarques syntaxiques et sémantiques à partir des traitements proposés ». Documentation et recherche en linguistique allemande contemporain - Vincennes, n° 17, 1978, pp. 1-87

AUTHIER-REVUZ, Jacqueline (1992-1993) « Repères dans le champ du discours rapporté », L’Information grammaticale, n° 55, 38-42 et n° 56, pp. 10-15.

AUTHIER-REVUZ, Jacqueline (1996) « Remarques sur la catégorie de l’îlot textuel ». Cahiers du français contemporain, no 3, pp. 91 115.

AUTHIER-REVUZ, Jacqueline (2019) « Autonymie: pièges et stratégies d'une énonciation à doubles-fonds ». M.-F. Marein (et al.) [dir.], Les Illusions de l'autonymie. La parole rapportée de l'autre dans la littérature. Paris : Hermann, pp. 15-39.

[Coll.] (2002) Lexique des règles typographiques en usage à l’Imprimerie nationale. Paris : Imprimerie nationale.

COULEAU, Christèle (2013) « 'Les âmes moyennes'. De la trivialité comme poétique romanesque ». Bruno Viard, Sabine Van Wesemael [dir.], L’Unité de l’œuvre de Michel Houellebecq, Paris : Classiques Garnier, p. 13-26.

ESTIER, Samuel (2015) À propos du « style » de Houellebecq. Retour sur une controverse (1998-2010). Lausanne: Archipel Essais.

JAFUEL, Laure (2016) L’italique dans La Possibilité d’une île de Michel Houellebecq, mémoire de master. Metz : Université de Lorraine.

HERSCHBERG PIERROT, Anne (1993) Stylistique de la prose. Paris : Belin.

MICHEL, Jacqueline (1989) Une mise en récit du silence, Le Clézio /Bosco/ Gracq. Paris : José Corti.

NOGUEZ, Dominique (2003) Houellebecq, en fait, Paris : Fayard.

PERKO, Gregor (2012) « Modalisation autonymique et dynamisme communicatif ». Écho des études romanes, VIII/1, pp. 255-264.

REY-DEBOVE, Josette (1997) Le Métalangage. Paris : Armand Colin.

RIEGEL, Martin [et al.] (1994) La Grammaire méthodique du français. Paris : PUF.

VAN WESEMAEL Sabine (2013) « Michel Houellebecq : un auteur postréaliste ». B. Viard, S. van Wesemael (dir.), L’Unité de l’œuvre de Michel Houellebecq, Paris. Classiques Garnier, pp. 325-336.

Prenosi

Objavljeno

27.12.2021

Kako citirati

Gacoin-Marks, F. (2021). Prevajanje avtonimnih konotacij v treh romanih Michela Houellebecqa. Vestnik Za Tuje Jezike, 13(1), 365–381. https://doi.org/10.4312/vestnik.13.365-381

Številka

Letn. 13 Št. 1 (2021)

Rubrike

Članki

Licenca

Avtorske pravice (c) 2021 Florence Gacoin-Marks

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Vestnik za tuje jezike v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.