Zgodnja večjezičnost v Sloveniji
Stališča staršev do učenja tujih jezikov v predšolskem obdobju
DOI:
https://doi.org/10.4312/vestnik.13.501-517Ključne besede:
zgodnje učenje tujega jezika, večjezičnost, stališča, staršiPovzetek
Evropska unija si je v številnih dokumentih zadala spodbujanje in razvoj večjezičnosti kot namero in obvezo. Ne glede na to, da številne tuje in domače študije pričajo o prednostih učenja oziroma usvajanja tujih jezikov v obdobju otroštva in s tem razvoja zgodnje večjezičnosti, pa so odločitve o vključevanju predšolskih otrok v različne oblike učenja tujega jezika izključno v domeni staršev. Starši, ki svoje otroke vpisujejo v tujejezične dejavnosti, lahko izbirajo med različnimi privatnimi ponudniki – jezikovnimi šolami, kajti v obveznem programu vrtcev tujega jezika ni. Nekateri vrtci v nadstandardnem programu sicer ponujajo učenje tujega jezika, najpogosteje angleščine, vendar je ta ponudba plačljiva, izvajajo pa jo zunanji izvajalci. Ker v Sloveniji v predšolskem obdobju nimamo sistemsko urejenega poučevanja tujega jezika, nas je zanimalo, kakšna stališča imajo starši, katerih otroci so vključeni v predšolsko vrtčevsko vzgojo do zgodnjega učenja tujih jezikov in s tem do zgodnje večjezičnosti. Rezultati raziskave, v katero so bili vključeni starši vrtčevskih otrok iz vseh statističnih regij Slovenije, kažejo na to, da ima večjezičnost pri nas pozitivno konotacijo in da večjezičnost posameznika starši doživljajo kot dodano vrednost, ki jo velja razvijati že od otroštva naprej, saj omogoča spoznavanje drugih kultur in drugih jezikov v obdobju otroka, ko je za učenje tujega jezika izjemno ugodno in ne predstavlja nobenega dodatnega napora. A hkrati rezultati jasno pokažejo tudi, da večjezičnost velik del staršev razume kot učenje angleščine in ne nujno katerih drugih jezikov. Ravno ti rezultati nam sporočajo, da bo potrebno vložiti v informiranje staršev in javnosti o dejanskih prednostih večjezičnosti še kar nekaj napora.
Prenosi
Literatura
BOONK Lisa/Hieronymus J.M. GIJSELAERS/Henk RITZEN/Saskia BRAND-GRUWEL (2018) A review of the relationship between parental involvement indicators and academic achievement. Educational Research Review 24, 10–30.
BÖTTGER, Heiner/Gabriele GIEN (Hrsg.) (2014) The Multilingual Brain: Zum neurodidaktischen Umgang mit Mehrsprachigkeit. Konferenzband TMB 2014. Eichstätt: Eichstätt Academic Press.
BRUMEN, Mihaela (2009) Prednosti učenja tujega jezika v predšolski dobi, In: K. Pižorn (Hrsg.), Učenje in poučevanje dodatnih jezikov v otroštvu. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 63–70.
BRUMEN, Mihaela (2011) The perception of and motivation for foreign language learning in pre-school. Early Child Development and Care 181-6, 717–732.
BRYK, Anthony S./Penny SEBRING/Elaine ALLENSWORTH/Stuart LUPPESCU/John EASTON (2010) Organizing Schools for Improvement. Chicago: University of Chicago Press.
CADIERNO,Teresa/Mikkel HANSEN/Jørgen T. LAURIDSEN/Søren W. ESKILDSEN/Katalin FENYVESI/Signe Hannibal JENSEN/Maria Vanessa aus der WIESCHEN (2020) Does younger mean better? Age of onset, learning rate and shortterm L2 proficiency in young Danish learners of English. Vigo International Journal of Applied Linguistics 17, 57–86.
CANDELIER, Michel/Antoinette CAMILLERI-GRIMA/Véronique CASTELLOTTI/ Jean-François DE PIETRO/ Ildikó LÖRINCZ/ Franz-Joseph MEISSNER/ Anna SCHRÖDER-SURA (2009) A framework of reference for pluralistic approaches to languages and cultures. Graz: ECML and Strasbourg: Council of Europe. Slowenische Version 21.9.2021. https://www.ecml.at/Portals/1/documents/ECML-resources/CARAP-ROPP-objava.pdf?ver=2018-03-20-120703-537.
CSIZÉR, Kata (2020) Second language motivation in a European context: The case of Hungary. Cham: Springer.
CSIZÉR, Kata/Gabriella LUKÁCS (2010) The comparative analysis of motivation, attitudes and selves: The case of English and German in Hungary. System 38(1), 1–13.
DAGARIN FOJKAR, Mateja/Karmen PIŽORN (2015) Parentsʼ and teachersʼ attitudes towards early foreign language learning. In: Azamat AKBAROV, (Hrsg.). Practice of foreign language teaching : theories and applications. Newcastle upon Tyne: Cambridge Scholars Publishing, 363–375.
DICKSON Matt/Paul GREGG/Harriet ROBINSON (2016) Early, Late or Never? When Does Parental Education Impact Child Outcomes?.The Economic Journal 126(596), F184–F23.
ENEVER, Janet (Hrsg.) (2011) ELLiE: Early Language Learning in Europe. British Council. 2.1.2020. https://www.teachingenglish.org.uk/sites/teacheng/files/B309%20ELLiE%20Book%202011%20FINAL.pdf.
EUROPARAT (Hrsg.) (2001) Gemeinsamer Europäischer Referenzrahmen für Sprachen: lernen, lehren, beurteilen. 20. 7. 2021. https://www.goethe.de/z/50/commeuro/i0.htm.
EUROPARAT/GOETHE INSTITUT MÜNCHEN (Hrsg.) (2020) Gemeinsamer Europäischer Referenzrahmen für Sprachen: lernen, lehren, beurteilen. Begleitband. Stuttgart: Ernst Klett Verlag.
FRIGERIO SAYILIR, Cornelia (2011) Kinder mit besonderen Bedürfnissen lernen Fremdsprachen. Ein heilpädagogischer Blick auf das Fremdsprachenlernen. Babylonia 02/11, 92–97.
GARCÍA MAYO, María del Pilar (Hrsg.) (2017) Learning Foreign Languages in Primary School: Research Insights. London: Multilingual Matters.
HALL, Graham (2017) Exploring English Language Teaching. New York: Routledge.
HAYES Nicole/Donna C BERTHELSEN/Jan M NICHOLSON/Sue WALKER (2018) Trajectories of parental involvement in home learning activities across the early years: associations with socio-demographic characteristics and children’s learning outcomes. Early Child Development and Care, 188(10), 1405–1418.
JAEKEL, Nils/Michael SCHURIG/Merle FLORIAN/Markus RITTER (2017) From Early Starters to Late Finishers? A Longitudinal Study of Early Foreign Language Learning in School. Language Learning 67(3) 631–664.
JURIŠEVIČ Mojca/Karmen PIŽORN (2013) Young Foreign Language Learners’s Motivation – A Slovene Experience. Porta Linguarum 19, 179–198.
Kurikulum za vrtce (1999) 1.9.2021. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Sektor-za-predsolsko-vzgojo/Programi/Kurikulum-za-vrtce.pdf.
MIHALJEVIĆ DJIGUNOVIĆ, Jelena (2012) Attitudes and motivation in early foreign language learning. CEPS Journal 2/3, 55–74. 24.10.2021. https://files.eric.ed.gov/fulltext/EJ1130187.pdf.
NIKOLOV, Marianne/Jelena MIHALJEVIĆ DJIGUNOVIĆ (2011) All Shades of Every Color: An Overview of Early Teaching and Learning of Foreign Languages.” Annual Review of Applied Linguistics 31, 95–119.
PREMRL Darja (2012) Stališča staršev na notranjskem in poglavitni motivacijski dejavniki za vključitev otrok v programe zgodnjega učenja tujega jezika pred otrokovim devetim letom starosti. Vestnik za tuje jezike letn. 4 1/2, 179–205.
Resolucija o Nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018 (Uradni list RS, št. 62/13), 21.9.2021. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO91.
Resolucija o Nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021–2025. 21.9.2021. https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=9904.
STRAUS, Bronka (2018) Poučevanje tujih jezikov v slovenskem šolskem sistemu: prostor tudi za japonščino? Acta linguistica asiatica 8(1), 9–25.
STUDER, Thomas (2020) Jetzt skaliert! Plurikulturelle und mehrsprachige Kompetenzen im erweiterten Referenzrahmen. Deutsch als Fremdsprache 1, 5–26.
SZABO, Fruzsina/Ágnes ALBERT/Kata CSIZÉR (2021) The Effects of Family Background on the Processes of Foreign Language Learning in Hungary”. Central European Journal of Educational Research 3/2, 87–97.
Vertrag über die Europäische Union (1992). 20.9.2021. https://europa.eu/european-union/sites/default/files/docs/body/treaty_on_european_union_de.pdf.
WIDLOK, Beate (2008) Schnupperangebot: Deutsch als Fremdsprache im Kindergarten. München: Goethe-Institut e. V.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2021 Andreja Retelj
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Vestnik za tuje jezike v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
