Tvornost tujih predpon v samostalniških in pridevniških zloženkah v slovenščini

Avtorji

  • Mojca Schlamberger Brezar Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/vestnik.13.67-90

Ključne besede:

leksematski besedotvorni pristop, tuje predpone, samostalnik, pridevnik, tvornost

Povzetek

Besedotvorne operacije so v tradicionalni slovenski slovnici analizirane v okviru morfematskega besedotvornega modela. Toporišič (2000: 194–195, 200–201) pri zlaganju samostalnikov in pridevnikov obravnava naslednje predpone: a, ante, anti, eks, ekstra, hiper, hipo, infra, inter, intra, ko, kontra, meta, sin, sub, super, supra, trans, ultra. Pri leksematskem besedotvornem pristop pa je osnovna enota leksem. V članku tako obravnavi predpon posvetimo v okviru leksematskega besedotvornega pristopa in preučujemo njihovo tvornost na gradivu enojezičnega korpusa FidaPlus med leti 2004 in 2006 in na gradivu korpusa Gigafida2.0.

Raziskava, ki je potekala med leti 2004 in 2006, med predponami odkrije le eno tvorno, anti, v zadnjem času pa se za tvorne predpone poleg anti izkažejo še kontra, eks, ekstra in super, ki se uporabljajo tako s tujimi podstavami kot tudi v obliki novotvorb z domačimi podstavami. Te domače podstave so lahko lastna imena (antijanša, kontrajelinčič) ali pa tvorjeni pridevniki in samostalniki z domačo podstavo (ekstralahek, ekspolicaj), tvornost predpon pa se vidi tudi pri izražanju opozicijah, na primer hipo- in hiperbarična terapija. Za vse druge predpone pa ugotavljamo, da je tvorjenost v slovenščini bolj ali manj navidezna in da jih je treba v celoti obravnavati kot izposojenke.

Vseeno se na osnovi dveh več kot deset let oddaljenih raziskav pokaže, da ob upoštevanju podatkov iz korpusa lahko vidimo naraščanje tvornosti tujih predpon: če smo v prvotni raziskavi tvornost lahko potrdili le za anti, se je trenutno pokazalo, da so take, vsaj delno, tudi kontra, eks, ekstra, super. Besede, ki so se sprva pojavljale kot neologizmi, so zdaj pa vstopile v vsakdanjo rabo.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

ANDERSON, Stephen R. (1992) A-Morphous Morphology. Cambridge : Cambridge University Press.

ARONOFF, Mark (1994) Morphology by itself, stems and inflectional classes. (Linguistic Inquiry Monograph 22.) Cambridge, MA: MIT Press.

BAAYEN, Harald (1993) On Frequency, Transparency and Productivity. Yearbook of Morphology 1992. 181–208.

BAUER, Laurie (2001) Morphological Productivity. Cambridge : Cambridge University Press.

BEARD, Robert (1995) Lexeme-Morpheme Base Morphology. Albany : State University of New York.

CENTRE NATIONAL DES RESSOURCES TEXTUELLES ET LEXICALES. Source web. https://www.cnrtl.fr. 20 octobre 2021.

CORBIN, Danielle (1987) Morphologie dérivationnelle et structuration du lexique. Tübingen: Max Niemeyer Verlag.

CJVT JEZIKOVNA POLITIKA. Source web. https://jezikovna-politika.si/opremljenost/jezikovni-opis/korpusi/. 20 octobre 2021.

CJVT VIRI IN ORODJA. Source web. https://www.cjvt.si/viri-in-orodja/besedilni-korpusi/. 20 octobre 2021.

CREISSELS, Denis (2015) Initiation àla linguistique du terrain. 20. octobre 2020 https://llacan.cnrs.fr/fichiers/cours/Creissels/ling_ter_Morphologie.pdf

DAL, Georgette (2003) Productivité morphologique : définitions et notions connexes. Langue française 140. 3–23.

DESMETS, Marianne/Florence VILLOING (2010) Morphologie constructionnelle et arguments sémantiques du verbe : un traitement HPSG des composés VN du français. Travaux de linguistique 2010/1 (n° 60). 65-89.

DRESSLER, Wolfgang U. (2000) Extragrammatical vs. marginal morphology. Ursula DOLESCHAL/Anna M. THORNTON (éd.) : Extragrammatical and Marginal Morphology. München : Lincom. 1–10.

DUBOIS, Jean et al. (2002) Dictionnaire de linguistique. Paris : Larousse-Bordas/VUEF.

FRADIN, Bernard (2003) : Fradin. Nouvelles approches en morphologie. Paris : Presses Universitaires de France.

KORPUS GIGAFIDA. Source web. www.gigafida.net. 20. Octobre 2021.

MEL’ČUK, Igor A. (1993) Cours de morphologie générale (théorique et descriptive) 1. Montreal, Pariz: Les Presses de l’Université de Montréal, CNRS.

PERKO, Gregor, (2013) La dimension métalinguistique de la morphologie du français non conventionnel. Linguistica 53/1. 209–220.

PERKO, Gregor (2018) Sur les différentes identités de la morphologie constructionnelle en français. NIKODINOVSKI, Zvonko (éd.). Le même, le semblable et le différent au sein de la langue, de la littérature et de la culture dans les pays francophones =

Istoto, sličnoto i različnoto vo jazikot, vo kniževnosta i vo kulturata vo frankofonskite zemji : [actes du Colloque international, Skopje, 04 - 05 novembre 2016]. Skopje: Université »Sts Cyrille et Méthode«, Faculté de philologie »Blaže Koneski«: = Univerzitet »Sv. Kiril i Metodij«, Filološki fakultet »Blaže Koneski«. 333-342.

PERKO, Gregor/SCHLAMBERGER BREZAR, Mojca (2016) Tvornost tujih in prevzetih glagolskih predpon v slovenščini. KRŽIŠNIK, Erika (éd.)/ Miran HLADNIK (éd.). Toporišičeva obdobja. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 173-180.

RIEGEL, Martin et al. (1994) Grammaire méthodique. Paris : PUF.

SCHLAMBERGER BREZAR, Mojca (2011) Le gérondif et le participe présent et leur évolution vers la grammaticalisation : étude contrastive du slovène et du français. Linguistica. 51/1. 333-348.

SP = SLOVENSKI PRAVOPIS. Source web. http://www.fran.si. 20 octobre 2021.

SSKJ = SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIZNEGA JEZIKA. Source web. http://bos.zrc-sazu.si. 20 octobre 2021.TOPORIŠIČ, Jože (1992) Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana : Cankarjeva založba.

TOPORIŠIČ, Jože (2000) Slovenska slovnica. Maribor : Obzorja.

WIKIPEDIA. Source web. https://sl.wikipedia.org/wiki/FidaPLUS. 20 octobre 2021.

Objavljeno

27.12.2021

Kako citirati

Schlamberger Brezar, M. (2021). Tvornost tujih predpon v samostalniških in pridevniških zloženkah v slovenščini. Vestnik Za Tuje Jezike, 13(1), 67–90. https://doi.org/10.4312/vestnik.13.67-90

Številka

Rubrike

Članki