Krnitev s sklapljanjem kot besedotvorni proces
Primerjalna analiza med angleškimi in francoskimi sklopi
DOI:
https://doi.org/10.4312/vestnik.14.85-106Ključne besede:
sklopi, krnitev s sklapljanjem, besedotvorni procesi, besedotvorni krnPovzetek
Čeprav obstaja več načinov ustvarjanja novih besed, je pričujoči članek osredotočen na morfološki proces, ki ga imenujemo krnitev s sklapljanjem. Resda ta besedotvorni proces vse bolj pridobiva na priljubljenosti, a je pravzaprav precej slabo definiran, prav tako pa ni jasno ločen od ostalih besedotvornih procesov. Krnitev s sklapljanjem je prisotna v mnogih jezikih in je izjemen pokazatelj iznajdljivosti jezika.
Prvi del članka je sestavljen iz pregleda temeljnih značilnosti sklapljanja in sklopov. Drugi del članka je praktične narave. Nekatere ključne značilnosti sklopov, obravnavane v prvem delu, so testirane na podlagi korpusa, ki je bil sestavljen posebej za ta namen in vsebuje 458 angleških in 396 francoskih sklopov. Tvorjenke iz posameznega jezika so analizirane ločeno, z namenom, da se razkrijejo morebitne večje razlike med angleščino in francoščino. Osrednje točke analize so: besedne vrste sklopov in izvornih besed, ki vstopajo v posamezen sklop, prisotnost ali odsotnost skrajšanja izvornih besed, vrsta krajšanja izvornih besed, strukturni vzorci sklopov, prisotnost ali odsotnost prekrivanja izvornih besed, vrsta prekrivanja in pogostost vrivanja ene izvodne besede v drugo. Vsaka od teh točk vsebuje tudi statistično analizo korpusa, ki razkriva morebitne izrazite strukturne vzorce v obeh jezikih. Dodatno pa članek nekatere točke analize primerja z najdbami, ki jih je Vincent Renner opisal v svojem delu French and English lexical blends in contrast (2018). Njegov analiza temelji na 97 francoskih in 374 angleških sklopih, ki jih je avtor odkril v dveh slovarjih, in sicer v francoskem Grand Robert de la langue française in angleškem Shorter Oxford English Dictionary.
Prenosi
Literatura
ADAMS, Valerie (1973) An Introduction to Modern English Word-Formation. London: Longman.
ADAMS, Valerie (2001) Complex Words in English. Harlow: Pearson Education Limited.
ALGEO, John (1977) “Blends, a structural and systemic view.” American Speech 52, no. 1/2: 47–64. https://doi.org/doi: 10.2307/454719. DOI: https://doi.org/10.2307/454719
ARNDT-LAPPE, Sabine/Ingo PLAG (2013) “The Role of Prosodic Structure in the Formation of English Blends.” English Language and Linguistics, vol. 17, no. 3, pp. 537–563., doi:10.1017/s1360674313000154. DOI: https://doi.org/10.1017/S1360674313000154
BAT-EL, Outi (2006) “Blend.” In Keith Brown (ed.), Encyclopaedia of language & linguistics, 66– 70. Amsterdam: Elsevier. http://www.outibatel.com/wp-content/uploads/2010/12/Bat-El-2006-blends.pdf DOI: https://doi.org/10.1016/B0-08-044854-2/00109-7
BAUER, Laurie (2012) “Blends – Core and periphery.” Cross-Disciplinary Perspectives on Lexical Blending, 11–22. doi:10.1515/9783110289572.11. DOI: https://doi.org/10.1515/9783110289572.11
BAUER, Laurie (1983) English Word-formation. Cambridge: Cambridge University Press. DOI: https://doi.org/10.1017/CBO9781139165846
BERTINETTO, Pier Marco (2001) “Blends and Syllabic Structure: A Four-fold Comparison.” La gramàtica i la semàntica per a l’estudi de la variació, 59–112. http://linguistica.sns.it/QLL/QLL98/PMB_lexical_blends.pdf.
BRDAR-SZABÓ, Rita/Mario BRDAR (2008) “On the marginality of lexical blending.” Jezikoslovlje, 9, no. 1-2, 171–194. https://hrcak.srce.hr/30684.
CANNON, Garland (2009) “Blends in English word formation.” Linguistics. 24(4), 725–754. https://doi.org/doi:10.1515/ling.1986.24.4.725. DOI: https://doi.org/10.1515/ling.1986.24.4.725
CLAS, André (1987) “Une Matrice Terminologique Universelle : La Brachygraphie Gigogne.” Meta: Journal Des Traducteurs 32, no. 3, 347–355. doi:10.7202/002272ar. DOI: https://doi.org/10.7202/002272ar
FRADIN, Bernard (2000) “Combining Forms, Blends and Related Phenomena.” Extragrammatical and Marginal Morphology, 11–59.
FRATH, Pierre (2005) “‘Why Is There No Ham in Hamburger?’: A Study of Lexical Blends and Reanalysed Morphemisation.” RANAM: Recherches Anglaises Et Nord- Amércaines 38: 99–112. https://www.res-per-nomen.org/respernomen/pubs/ling/MORPH01Hamburger.doc.
GRIES, Stefan TH (2004a) “Shouldn’t it be breakfunch? A quantative analysis of blend structure in English.” Linguistics (42)3, 639–667. http://stgries.faculty.linguistics.ucsb.edu/research/2004_STG_Blends_Linguistics.pdf. DOI: https://doi.org/10.1515/ling.2004.021
GRIES, Stefan TH. (2004b) “Some characteristics of English morphological blends.” Andronis, Mary A., Erin Debenport, Anne Pycha, Keiko Yoshimura, eds. Papers from the 38th Regional Meeting of the Chicago Linguistics Society: Vol. II. The Panels. Chicago, IL: Chicago Linguistics Society, 201–216. http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.78.1181&rep=rep1&type=pdf.
GRIES, Stefan TH. (2004c) “Isn’t that fantabulous? How similarity motivates intentional morphological blends in English.” Language, Culture, and Mind, 415–428. Stanford, CA: CSLI. http://www.stgries.info/research/2004_STG_Blends_LangCultMind.pdf.
GRIES, Stefan TH. (2010) “Quantitative Corpus Data on Blend Formation: Psycho- and Cognitive-linguistic Perspectives.” Cross-Disciplinary Perspectives on Lexical Blending, doi:10.1515/9783110289572.145. DOI: https://doi.org/10.1515/9783110289572.145
HUDDLESTON, Rodney D./Geoffrey K. PULLUM (2002) The Cambridge Grammar of the English Language. Cambridge: Cambridge University Press. DOI: https://doi.org/10.1017/9781316423530
KAUNISTO, Mark (2000) “Relations and proportions in the formation of blend words.” Paper presented at the International Quantitative Linguistic Conference (QUALICO), Prague. http://research.jyu.fi/kieliskooppi/article/2013-11-Relations-and-Proportions-in-the-Structure-of-English-Blend-Words.html
KELLY, Michael H. (1998) “To brunch or to brench: Some aspects of blend structure.” Linguistics 36 (3), 579–590. https://www.deepdyve.com/lp/de-gruyter/to-brunch-or-to-brench-some-aspects-of-blend-structure-I5IcH4l9Su. DOI: https://doi.org/10.1515/ling.1998.36.3.579
LEHRER, Adrienne (1996) “Identifying and interpreting blends: an experimental approach.” Cognitive Linguistics 7, 359-390. https://doi.org/10.1515/cogl.1996.7.4.359 DOI: https://doi.org/10.1515/cogl.1996.7.4.359
LEHRER, Adrienne (1998) “Scapes, holics, and thons: The semantics of combining forms.” American Speech, 73, 3–28. https://alehrer.faculty.arizona.edu/sites/alehrer.faculty.arizona.edu/files/Scapes,%20holics,%20and%20thons.pdf. DOI: https://doi.org/10.2307/455924
LEHRER, Adrienne (2003) “Understanding trendy neologisms.” Italian Journal of Linguistics. Rivista Di Linguistica, 15(2), 369–382. https://pdfs.semanticscholar.org/9d20/62cbd1538ba2913443201e44767fe4b061da.pdf.
LEHRER, Adrienne (2007) “Blendalicious.” In Lexical Creativity, Texts, and Contexts, J. Munat (ed.), 115–133. Amsterdam: Benjamins. https://doi.org/10.1075/sfsl.58.16leh DOI: https://doi.org/10.1075/sfsl.58.16leh
LETURGIE, Arnaud (2010) “Une pratique lexicographique émergente : les dictionnaires détournés.” In: A. Dykstra/t. Schoonheim (éds), 1340–1346. https://docplayer.fr/27935148-Une-pratique-lexicographique-emergente-les-dictionnaires-detournes-arnaud-leturgie-universite-de-cergy-pontoise.html.
LETURGIE, Arnaud (2011a) “À propos de l’amalgamation lexicale en français.” Langages 183, no. 3: 75–88. doi:10.3917/lEng.183.0075. DOI: https://doi.org/10.3917/lang.183.0075
LETURGIE, Arnaud (2012) “Prédire la structure des amalgames lexicaux du français ?” SHS Web of Conferences 1: 1351–367. doi:10.1051/shsconf/20120100317. DOI: https://doi.org/10.1051/shsconf/20120100317
LETURGIE, Arnaud (2011b) “Un cas d’extragrammaticalité particulier : les amalgames lexicaux fantaisistes.” Linguistica 51, no. 1: 87–104. doi:10.4312/linguistica.51.1.87-104. DOI: https://doi.org/10.4312/linguistica.51.1.87-104
LÓPEZ-RÚA, Paula (2004) “The Categorial Continuum of English Blends.” English Studies 85, no. 1: 63–76. doi:10.1076/enst.85.1.63.29107. DOI: https://doi.org/10.1076/enst.85.1.63.29107
LÓPEZ-RÚA, Paula (2012) “Beyond All Reasonable Transgression: Lexical Blending in Alternative Music” Cross-Disciplinary Perspectives on Lexical Blending, doi:10.1515/9783110289572.23. DOI: https://doi.org/10.1515/9783110289572.23
MULLER, Pierre (1986) “Almuth Grésillon, La règle et le monstre : le mot-valise. Interrogations sur la langue, à partir d’un corpus de Heinrich Heine.” In: Mots, No. 13., 203–207.
PLAG, Ingo (2003) Word-formation in English. Cambridge: Cambridge University Press. DOI: https://doi.org/10.1017/CBO9780511841323
POUND, Louise (2015) Blends: Their Relation to English Word Formation. London: Forgotten Books.
RENNER, Vincent (2006) “Dépasser les désaccords : pour une approche prototypiste du concept d’amalgame lexical.” In: M. Pereiro/h. Daniels (dirs), 137–147. https://halshs.archives-ouvertes.fr/halshs-00512302/document.
RENNER, Vincent/Pierre ARNAUD (2006) “Les composés Coordinatifs En Anglais Contemporain.” Thèse de doctorat: Lexicologie et terminologie multilingues: Lyon: Université Lumière Lyon 2. https://tel.archives-ouvertes.fr/tel-00565046/document.
RENNER, Vincent (2008) “Quelques remarques sur les quasi-lexèmes de type e- et -holic.” Lexicographie et terminologie: histoire de mots. Colloque en l’honneur d’Henri Béjoint., Sep 2007, Lyon, France. Publications du CRTT, 147–156. https://halshs.archives-ouvertes.fr/halshs-00512303/document.
RENNER, Vincent/François MANIEZ/Pierre J. L. ARNAUD (2012) ‘’Introduction: A Bird’s-eye View of Lexical Blending.” Cross-Disciplinary Perspectives on Lexical Blending, 1–10. https://hal.archives-ouvertes.fr/hal-00799934/document. DOI: https://doi.org/10.1515/9783110289572.1
RENNER, Vincent (2015) “Panorama rétro-prospectif des études amalgamatives.” Neologica : revue internationale de la néologie, Paris : Garnier, 97–112. https://hal.archives-ouvertes.fr/hal-01205150/document.
RENNER, Vincent (2018) “French and English Lexical Blends in Contrast.” Languages in Contrast. International Journal for Contrastive Linguistics 19, no. 1: 27–47. doi:10.1075/lic.16020.ren. DOI: https://doi.org/10.1075/lic.16020.ren
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Tina Grlj
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Vestnik za tuje jezike v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
