Pomen upoštevanja konceptov pri pravnem prevajanju
DOI:
https://doi.org/10.4312/vestnik.14.293-306Ključne besede:
prevajanje, pravni sistem, terminologija, strategija, konceptPovzetek
Raznolikost pravnih sistemov, ki izhaja iz razlik v vrednotenju družbeno-kulturne stvarnosti, vodi v oblikovanje vrste različnih konceptov in terminologije, ki jo je težko poenotiti. Največjo težavo pri pravnem prevajanju predstavlja pomenska neprekrivnost pojmov izvirnega in ciljnega pravnega sistema. Študentje tujih jezikov med študijem spoznavajo splošna načela prevajanja, vendar pa pravno prevajanje zahteva tudi odlično poznavanje pravnega sistema in njegove terminologije. Usvajanje pravne terminologije presega proučevanje posameznih besed; zahteva tudi razumevanje konceptov, ki jih poimenujejo pravni izrazi. Običajno imajo tehnični oz. znanstveni termini univerzalne nanosnike, zato v različnih jezikih zanje obstajajo popolne, pomensko prekrivne ustreznice. Področje prava je v tem pogledu drugačno. Vsak pravni sistem je poseben, saj je oblikovan v okviru države in zasnovan z namenom izpolnjevanja specifičnih ciljev dane skupnosti. Pri pravnem prevajanju zato posebno pozornost posvečamo zlasti ugotavljanju pomenske prekrivnosti izrazov, katerih ustreznice je zaradi precejšnjih razlik med posameznimi pravnimi sistemi in njihovimi pojmovnimi svetovi težko najti. Da lahko prevajalec najde zadovoljivo ustreznico pravnega izraza v jeziku ciljnega pravnega sistema, mora obvladati tako terminologijo kot pomenski izvor terminov. Namen članka je predstaviti nekaj prevajalskih strategij, ki jih je mogoče uporabiti pri pravnem prevajanju, pri čemer idealne rešitve včasih ni.
Prenosi
Literatura
Bibliographie
BINON Jean/Serge VERLINDE (2004) L’enseignement/apprentissage du vocabulaire et la lexicographie pédagogique du français sur objectifs spécifiques (FOS): le domaine du français des affaires. Études de linguistique appliquée 135, 271-283. DOI: https://doi.org/10.3917/ela.135.0271
CHARNOCK, Ross (1999) Les langues de spécialité et le langage technique: considérations didactiques. ASp, 23-26, 281-302. DOI: https://doi.org/10.4000/asp.2566
CUCIUC, Nina (2004) Catégories notionnelles terminologiques à «terme base» dans le langage juridique français. Iasi: Université de M. Kogalniceanu.
GAUDIN, François (2003) Socioterminologie. Bruxelles: De Boeck & Larcier s.a. DOI: https://doi.org/10.3917/dbu.gaudi.2003.01
GEMAR, Jean-Claude (1982) Langage du droit et traduction – Essais de jurilinguistique /The Language of the Law and Translation: Essays on Jurilinguistics. Collection Langues de spécialité. Montreal: Linguatech, 314.
GEMAR, Jean-Claude (1995) Traduire ou l’art d’interpréter : langue, droit et société : éléments de jurilinguistique, Tome 2 : Application. Québec, Les Presse de l’Université du Québec, 1995b, 232 p.
HAUSMANN, Franz Josef (2006) Présentation: collocations, corpus, dictionnaires. Langue française,150, 3-13. DOI: https://doi.org/10.3406/lfr.2006.6850
HUNOUT, Patrick (1987) Conseil de prud’hommes : un exemple de prise de décision dans un contexte institutionnel. Revue française de sociologie 28-3, 453-481. DOI: https://doi.org/10.2307/3321722
KEYONG, Li/David, VANDEVELDE (2008) Du français de spécialité à la spécialité en français. Synergies Chine 31-48.
LANE, Alexander (1982) Legal and Administrative Terminology and Translation Problems. Langage du droit et traduction – Essais de jurilinguistique /The Language of the Law and Translation: Essays on Jurilinguistics, Collection langues de spécialité. Montréal: Linguatech.
LERAT, Pierre (1997) Approches linguistiques des langues spécialisées. ASp 15-18, 1-10. DOI: https://doi.org/10.4000/asp.2926
MOIRAND, Sophie (1990) Enseigner à communiquer en langue étrangère. Paris: Hachette.
MORETTI, Setty Alaoui (2016) Décalages et interférences en traduction juridique espagnol-français, ILCEA [En ligne], 3/2002, mis en ligne le 08 juin 2010, consulté le 30 septembre 2016. URL: http:// ilcea.revues.org/804
NOVAK-KORCZ, Paulina (2015) Les aspects théoriques et pratiques de la polysémie dans la traduction juridique. Comparative Legilinguistics, vol. 23.
PIGEON, Louis-Philippe (1982) La traduction juridique - L’équivalence fonctionnelle. In: Langage du droit et traduction. Québec: Conseil de la langue française, 271–281.
REBOUL, Sandrine (1995) Le vocabulaire spécialisé des apprentis: entre mot et terme. LINX, H-S 6-1, 167-178 DOI: https://doi.org/10.3406/linx.1995.1346
RESCHE Catherine (1999) De l’utilité d’une approche syntaxique en langue spécialisée: exemple de l’anglais économique. ASp 23-26, 121-138. DOI: https://doi.org/10.4000/asp.2354
SAGER, Juan C. et KAGUERA Kyo (1994-1995) «Concept Classes and Conceptual Structures: Their Role and Necessity in Terminology», Terminology and LSP Linguistics. Studies in Specialized Vocabularies and Texts. Actes de Langue française et de Linguistique (ALFA) 7
SAGNIER Christine (2004) Les Méthodes et l’usage des méthodes en FOS: intérêts, usages, limites. Le Français dans le Monde, num. spécial janvier: Recherches et Applications, 96-105.
SAUSSURE, Ferdinand de (1972) Cours de linguistique générale, Paris: Payot.
TERRAL, Florence (2004) Lʼempreinte culturelle des termes juridiques. Meta 49/4, 876–890 DOI: https://doi.org/10.7202/009787ar
WALKIEWICZ, Barbara (2012) Traduction des textes de spécialité comme méthode d’apprentissage des langues de spécialité. GLOTTODIDACTICA XXXIX/2, 35-48. DOI: https://doi.org/10.14746/gl.2012.39.2.3
*****
Sources électroniques
Code de procédure pénale. Le 7 juillet 2013. http://www.legifrance.gouv.fr/affichCode.do?cidTe xte=LEGITEXT000006071154.
Le Grand dictionnaire terminologique (GDT). Le 7 juillet 2013. http://gdt.oqlf.gouv.qc.ca
Le Robert, version électronique Le CD-ROM Petit Robert.
Code de procédure pénale. 2011. http://www.hidaa.gov.al/ligje/Kodi%20i%20Procedures%20Penale.pdf.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Eglantina Gishti, Maklena Çabej
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Vestnik za tuje jezike v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
